Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 12.12.2019
Naslov: Nadzor na delovnem mestu
Številka: 0712-1/2019/2862
Vsebina: Delovna razmerja, Pravne podlage
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše pisanje, v katerem navajate, da ste zaposleni v podjetju, kjer ima direktor možnost kontrole delovnih strojev preko porabe elektrike, in sicer tako, da vidi, kdaj je stroj obremenjen in kdaj ne. Direktor to opravičuje s tem, da želijo videti dejansko izkoriščenost strojev preden se kupijo novi, dogaja pa se ravno nasprotno, saj je vedno več pritiskov, da zaposleni ne delajo in so zaradi neprestanega kontroliranja vedno bolj pod stresom. Zanima vas mnenje IP o tem.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05; v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

Splošna uredba se skladno s členom 2(1) uporablja za obdelavo osebnih podatkov v celoti ali delno z avtomatiziranimi sredstvi in za drugačno obdelavo kakor z avtomatiziranimi sredstvi za osebne podatke, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke.

V členu 4 Splošna uredba podaja definicije osebnega podatka in obdelave. Skladno s točko (1) navedenega člena pomeni »osebni podatek« katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Točka (4) istega člena definira “obdelavo” osebnih podatkov kot vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje.

 

Delodajalci so upravljavci zbirk osebnih podatkov, saj na različne načine obdelujejo (npr. zbirajo, vpisujejo, spreminjajo, vpogledujejo, hranijo, posredujejo, uničujejo) osebne podatke delavcev in tudi drugih posameznikov (npr. kandidatov za zaposlitev, družinskih članov delavcev). Obdelava osebnih podatkov je dopustna le, če imajo delodajalci zanjo ustrezno pravno podlago. Za obdelavo osebnih podatkov v okviru delovnih razmerij veljajo splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, kot so določene v členu 6 Splošne uredbe, ki v prvem odstavku določa, da je obdelava osebnih podatkov zakonita le in v kolikor izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Ob tem je treba upoštevati, da se zadnja alinea ne more uporabljati za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.

 

Področje delovnega prava je specialno urejeno v posebnih zakonih, predvsem v Zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US in 22/19 – ZPosS; ZDR-1) in Zakonu o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/06; ZEPDSV).

 

Zaradi izrazite neenakosti moči strank v delovnopravnih razmerjih oziroma zaradi varstva delavca, ki je v razmerju do delodajalca zagotovo šibkejša stranka, je zakonodajalec to področje uredil strožje. Delodajalec mora za vsak podatek, ki ga zahteva od delavca, izkazati, da njegovo obdelavo določa zakon ali da ga potrebuje za izvrševanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja.

 

Delodajalec ima pravice, ki izvirajo iz njegove lastnine nad delovnimi sredstvi, delavec pa ima brez dvoma tudi na delovnem mestu pravico do zasebnosti. Meja pristojnosti delodajalca do nadzora na delovnem mestu in pravic delavca do zasebnosti na delovnem mestu v Sloveniji izrecno (še) ne ureja noben zakon. Uporaba biometrijskih ukrepov in videonadzor na delovnem mestu sta sicer trenutno urejena v ZVOP-1, medtem ko še nimamo zakona, ki bi na primer podrobneje urejal uporabo interneta, elektronske pošte, telefonov, GPS sledilnih naprav ipd. na delovnem mestu.

 

Pri obdelavi osebnih podatkov v razmerju delavec - delodajalec je treba upoštevati in razumeti tako interese delodajalca kot tudi interese delavca. Ugotavljanje delovne uspešnosti, čim bolj racionalna izraba delovnega časa in delovnih sredstev, učinkovitost in varnost delovnega procesa ter nadzor nad njim in preprečevanje morebitnih zlorab so argumenti, ki delodajalce ženejo k nadzoru zaposlenih. Kljub temu pa bi nad interesi močnejšega delodajalca v določenih okoliščinah morala prevladati pravica šibkejšega delavca do zasebnosti, do katere je (seveda v razumnih mejah) upravičen tudi na delovnem mestu. Delavca je namreč treba obravnavati kot posameznika, ki ima poleg obveznosti iz delovnega razmerja tudi pravice osebne narave.

 

IP v okviru mnenja ne more podati zavezujočega stališča glede zakonitosti obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru, temveč to, upoštevaje vse okoliščine primera, lahko stori le v okviru inšpekcijskega postopka. Pobudo za uvedbo postopka inšpekcijskega nadzora lahko podate na obrazcu na povezavi: https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/ (Prijava kršitve varstva osebnih podatkov (Obrazec ZIN PRIJAVA)).

 

Predlagamo vam, da si preberete tudi nove smernice, ki jih je IP izdelal na temo delovnih razmerij – Varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih, predvsem poglavje 4 (Nadzor nad delovnimi sredstvi). Smernice so dostopne na naslednji povezavi: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_-_Varstvo_OP_v_delovnih_razmerjih_verzija_1.1_koncna.pdf.

 

S spoštovanjem,

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

pooblaščenka