Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 30.12.2019
Naslov: Obdelava davčne številke za namen pogodb o služnosti
Številka: 0712-1/2019/2974
Vsebina: Pravne podlage, Uradni postopki
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaš dopis, v katerem sprašujete, ali je utemeljena zahteva Ministrstva za finance, ki od Direkcije RS za infrastrukturo zahteva, da ob sklepanju služnostnih pogodb s posamezniki zbira poleg EMŠO tudi davčno številko.

 

Uvodoma poudarjamo, da Informacijski pooblaščenec ne more namesto upravljavcev (v konkretnem primeru direkcije in ministrstva za finance) sprejemati odločitev, o ustreznosti in dopustnosti konkretnih obdelav osebnih podatkov, v vašem primeru o obsegu zbiranja osebnih podatkov, ki so potrebni za namen sklepanja in izvajanja služnostnih pogodb, ki jih na pobudo posameznikov sklepa država. O tem lahko IP presoja zgolj v okviru inšpekcijskega postopka, pri čemer je pomemben tako namen zbiranja, pravne podlage, kot tudi načelo sorazmernosti (zbiranje osebnih podatkov mora biti omejeno na tiste, ki ustrezni in relevantni za to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo – torej za sklepanje pogodbe in izpolnjevanje s tem povezanih zakonskih obveznosti).

 

Zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov oz. Uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo nekaj pojasnil v zvezi z vašimi vprašanji, končna presoja pa je naloga in odgovornost vas kot upravljavca v sodelovanju z ministrstvom za finance, ki ga zaprosite za pojasnila glede pravnih podlag za njihove zahteve.

 

IP pojasnjuje, da je za zakonito obdelavo osebnih podatkov treba imeti ustrezno pravno podlago. Splošna uredba o varstvu podatkov pravne podlage ureja v prvem odstavku 6. člena, ki med drugim določa, da je obdelava zakonita, če:

  • je obdelava potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe (točka b člena 6(1)); ali
  • je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c člena 6(1)); ali
  • obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e člena 6(1)).

 

Kot že sami ugotavljate, so možne pravne podlage v opisanem primeru točke b, c ali e člena 6(1) Splošne uredbe. Bistveno je torej, ali obstaja predpis (zakon), ki zahteva v zvezi s sklepanjem omenjenih služnostnih pogodb zbiranje obeh identifikatorjev (torej tako EMŠO, kot tudi davčne številke). Pri določanju nabora osebnih podatkov je namreč, kot sami pravilno ugotavljate, treba upoštevati načelo najmanjšega obsega osebnih podatkov. To pomeni, da morajo biti podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo.

 

Načeloma za enolično identifikacijo zadošča en enolični identifikator – torej bodisi EMŠO bodisi davčna številka, kar potrjuje tudi sodna in ustavnosodna praksa. Kot je razumeti vaše zaprosilo, je temu tako tudi v opisanem primeru, saj navajate, da ste doslej v okviru služnostnih pogodb zbirali zgolj podatek o EMŠO, kar je zadoščalo. Nobenega dvoma tudi ni, da je zbiranje EMŠO glede na veljavne določbe Zakona o zemljiški knjigi nujno. Ni pa razbrati, kaj naj bi bila pravna podlaga za zbiranje tudi podatka o davčni številki, kot to od vas zahteva ministrstvo za finance.

 

Upoštevajoč navedeno predlagamo, da v sodelovanju z ministrstvom za finance razjasnite, kaj naj bi bila pravna podlaga za zbiranje obeh enoličnih identifikatorjev in glede na to presodite, ali je takšna zahteva ministrstva utemeljena. V praksi namreč obstajajo primeri, ko je zaradi področnih predpisov zbiranje obeh identifikatorjev dopustno. Vprašanje je torej, ali gre v vašem primeru za tako situacijo.

 

Lepo vas pozdravljamo,

 

 

Pripravila:

Alenka Jerše, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka