Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 18.12.2019
Naslov: Posredovanje podatkov poslovodnih oseb javnim naročnikom za preverjanje predkaznovanosti
Številka: 0712-1/2019/2449
Vsebina: Delovna razmerja, Pridobivanje OP iz zbirk, Uradni postopki
Pravni akt: Mnenje

Obrnili ste se na Informacijskega pooblaščenca RS (v nadaljevanju IP) s svojim zaprosilom za mnenje. Pojasnjujete, da se praviloma kot sestavni del razpisne dokumentacije v postopkih javnega naročanja zahteva tudi izpolnitev Izjave za pridobitev osebnih podatkov, s katero daje ponudnik oz. njegove poslovodne osebe soglasje naročniku, da za potrebe javnega razpisa pridobi osebne podatke o kaznovanju iz uradnih evidenc državnih organov, organov lokalne skupnosti ali nosilcev javnega pooblastila in to za člane upravnega, vodstvenega in nadzornega organa (osebe, ki imajo pooblastilo za zastopanje ali nadzor gospodarskega subjekta). Navajate, da izjava zahteva vpis podatkov o imenu in priimku, EMŠO, datumu in kraju rojstva ter stalnem prebivališču in podpis osebe, katera daje soglasje za pridobitev osebnih podatkov. Osnutek bianko takšne izjave se prilaga. Zanima vas torej, ali imajo javni naročniki v postopkih javnega naročanja pravno podlago za pridobivanje osebnih podatkov poslovodnih oseb ponudnikov, da preverjajo njihovo morebitno predkaznovanost in ali so upravičeni za ta namen pridobiti EMŠO v celoti?

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

Naročnik mora skladno z ZJN-3 v postopku javnega naročanja preveriti morebiten obstoj izključitvenih razlogov, med drugim tudi morebiten obstoj pravnomočne obsodbe določenih poslovodnih in nadzornih oseb pri ponudniku. Pridobivanje podatkov za ta namen je torej zakonska obveznost upravljavca, kar skladno s členom 6(1)(c) Splošne uredbe predstavlja pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov. Naročnik lahko preveri obstoj pogojev za sodelovanje na javnem naročilu – med drugim tudi pogoj, da določene osebe pri ponudniku niso bile predkaznovane – prek enotnega informacijskega sistema, ki ga vodi Ministrstvo za javno upravo. Podatki o predkaznovanosti iz kazenske evidence se lahko pridobijo skladno z desetim odstavkom 77. člena ZJN-3 le na podlagi soglasja. Da bi naročnik lahko preveril podatke o okoliščinah predkaznovanosti za točno določeno osebo, mora za to osebo razpolagati z enoličnim identifikacijskim znakom – kar je EMŠO. IP ob tem meni, da je zahteva za posredovanje EMŠO-a za namen pridobivanja podatkov o morebitni predkaznovanosti skladno z ZJN-3, tudi sorazmerna in potrebna glede na namen za katerega se podatki zbirajo.  

 

 

Obrazložitev

 

Skladno s Splošno uredbo o varstvu podatkov mora upravljavec za obdelavo osebnih podatkov zagotoviti ustrezno pravno podlago. Pravne podlage so navedene v členu 6(1) Splošne uredbe, ki določa, da obdelava zakonita tudi kadar je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca.

 

Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18; v nadaljevanju ZJN-3) v prvem odstavku 75. člena določa, da mora naročnik iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključiti gospodarski subjekt, če pri preverjanju v skladu s 77., 79. in 80. členom tega zakona ugotovi ali je drugače seznanjen, da je bila gospodarskemu subjektu ali osebi, ki je članica upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega gospodarskega subjekta ali ki ima pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem, izrečena pravnomočna sodba, ki ima elemente naslednjih kaznivih dejanj, ki so opredeljena v Kazenskem zakoniku (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo in 54/15; v nadaljnjem besedilu: KZ-1):

-        terorizem (108. člen KZ-1),

-        financiranje terorizma (109. člen KZ-1),

-        ščuvanje in javno poveličevanje terorističnih dejanj (110. člen KZ-1),

-        novačenje in usposabljanje za terorizem (111. člen KZ-1),

-        spravljanje v suženjsko razmerje (112. člen KZ-1),

-        trgovina z ljudmi (113. člen KZ-1),

-        sprejemanje podkupnine pri volitvah (157. člen KZ-1),

-        kršitev temeljnih pravic delavcev (196. člen KZ-1),

-        goljufija (211. člen KZ-1),

-        protipravno omejevanje konkurence (225. člen KZ-1),

-        povzročitev stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem (226. člen KZ-1),

-        oškodovanje upnikov (227. člen KZ-1),

-        poslovna goljufija (228. člen KZ-1),

-        goljufija na škodo Evropske unije (229. člen KZ-1),

-        preslepitev pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti (230. člen KZ-1),

-        preslepitev pri poslovanju z vrednostnimi papirji (231. člen KZ-1),

-        preslepitev kupcev (232. člen KZ-1),

-        neupravičena uporaba tuje oznake ali modela (233. člen KZ-1),

-        neupravičena uporaba tujega izuma ali topografije (234. člen KZ-1),

-        ponareditev ali uničenje poslovnih listin (235. člen KZ-1),

-        izdaja in neupravičena pridobitev poslovne skrivnosti (236. člen KZ-1),

-        zloraba informacijskega sistema (237. člen KZ-1),

-        zloraba notranje informacije (238. člen KZ-1),

-        zloraba trga finančnih instrumentov (239. člen KZ-1),

-        zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti (240. člen KZ-1),

-        nedovoljeno sprejemanje daril (241. člen KZ-1),

-        nedovoljeno dajanje daril (242. člen KZ-1),

-        ponarejanje denarja (243. člen KZ-1),

-        ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev (244. člen KZ-1),

-        pranje denarja (245. člen KZ-1),

-        zloraba negotovinskega plačilnega sredstva (246. člen KZ-1),

-        uporaba ponarejenega negotovinskega plačilnega sredstva (247. člen KZ-1),

-        izdelava, pridobitev in odtujitev pripomočkov za ponarejanje (248. člen KZ-1),

-        davčna zatajitev (249. člen KZ-1),

-        tihotapstvo (250. člen KZ-1),

-        zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic (257. člen KZ-1),

-        oškodovanje javnih sredstev (257.a člen KZ-1),

-        izdaja tajnih podatkov (260. člen KZ-1),

-        jemanje podkupnine (261. člen KZ-1),

-        dajanje podkupnine (262. člen KZ-1),

-        sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje (263. člen KZ-1),

-        dajanje daril za nezakonito posredovanje (264. člen KZ-1),

-        hudodelsko združevanje (294. člen KZ-1).

 

Iz navedenega torej izhaja, da obstaja zakonska obveznost upravljavca, da preveri okoliščine morebitne predkaznovanosti za navedena kazniva dejanja za določene osebe pri ponudniku.

 

Po devetem odstavku 77. člena ZJN-3, za podatke, ki se vodijo v uradnih evidencah in ponudnik za njih ni predložil dokazila sam, lahko naročnik namesto v uradni evidenci preveri v enotnem informacijskem sistemu, ki predstavlja zbirko podatkov o ponudnikih ter njihovih ponudbah in ga vodi ministrstvo, pristojno za javna naročila, če ponudnik v tem sistemu naročnika izkazljivo potrdi. Iz navedenega izhaja torej tudi zakonska možnost, da javni naročnik preveri okoliščine morebitne predkaznovanosti v enotnem informacijskem sistemu, kjer se zbirajo podatki iz različnih javnih zbirk.

 

Po desetem odstavku 77. člena ZJN-3 se v enotni informacijski sistem pridobijo javni podatki iz poslovnega registra ter registra transakcijskih računov, davčne evidence, evidence insolvenčnih postopkov, evidence inšpektorata, pristojnega za delo, evidence gospodarskih subjektov z negativnimi referencami, ob soglasju ponudnika pa tudi podatki iz kazenske evidence za fizične osebe in kazenske evidence za pravne osebe, ki izkazujejo, ali ponudnik izpolnjuje pogoje za sodelovanje oziroma zanj ne obstajajo razlogi za izključitev po tem zakonu…

 

Skladno z dvanajstim odstavkom 77. člena ZJN-3, način vzpostavitve, upravljanja in vzdrževanja enotnega informacijskega sistema iz devetega, desetega in enajstega odstavka, način, nabor in dinamiko prevzemanja podatkov iz uradnih evidenc, način zavarovanja osebnih podatkov, določanja pooblaščenosti za vpogled ali prenos podatkov, način in nabor predložitve drugih dokazil, znakov in potrdil s strani ponudnika ter, če je to primerno, način preverjanja obstoja in vsebine teh dokazil, znakov in potrdil določi minister, pristojen za javna naročila. K predlogu tega predpisa mora ministrstvo, pristojno za javna naročila, pridobiti soglasje državnega nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov. Na podlagi dvanajstega odstavka 77. člena ZJN-3 je bil sprejet Pravilnik o enotnem informacijskem sistemu na področju javnega naročanja (Uradni list RS, št. 37/18), na katerega je IP podal tudi svoje soglasje. Dokument je objavljen na spletni strani IP med mnenji k predlogom predpisov.

 

Glede na zgoraj navedene zakonske podlage, naročnik lahko preveri obstoj pogojev za sodelovanje na javnem naročilu – med drugim tudi pogoj, da določene osebe pri ponudniku niso bile predkaznovane – prek enotnega informacijskega sistema, ki ga vodi Ministrstvo za javno upravo. Podatki o predkaznovanosti iz kazenske evidence se lahko pridobijo skladno z desetim odstavkom 77. člena ZJN-3 le na podlagi soglasja. Da bi naročnik lahko preveril podatke o okoliščinah predkaznovanosti za točno določeno osebo, mora za to osebo razpolagati z enoličnim identifikacijskim znakom – kar je EMŠO. IP ob tem meni, da je zahteva za posredovanje EMŠO-a za namen pridobivanja podatkov o morebitni predkaznovanosti skladno z ZJN-3, tudi sorazmerna in potrebna glede na namen za katerega se podatki zbirajo.  

 

 

Lep pozdrav,

 

Informacijski pooblaščenec

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 

Pripravil:                                                                                 

Anže Novak, univ. dipl. prav.                                       

Svetovalec Pooblaščenca za preventivo