Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 05.12.2019
Naslov: Obdelava OP pri opravljanju izvršbe
Številka: 0712-1/2019/2797
Vsebina: Inšpekcijski postopki, Pravne podlage, Sodni postopki
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem prosite za mnenje, ali lahko izvršitelj pregleduje osebne podatke in premoženje družbenika pravne osebe nad katero je začeta izvršba na premičnine (izvršilni postopek teče zoper pravno osebo in ne proti družbeniku)? V kolikor je to kršitev, vas zanima, ali je za nadzor pristojen IP ali kakšen drugi organ.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov; v nadaljevanju Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07; v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav in zavarovanja osebnih podatkov ne more presojati.

 

Stranka ali udeleženec v izvršilnega postopka lahko skladno s 52. členom ZIZ z vlogo zahteva od sodišča, naj odpravi nepravilnost, ki jo je izvršitelj ali druga oseba, ki sodeluje v postopku, storila pri opravljanju izvršbe.

 

IP je pristojen zgolj za inšpekcijski nadzor nad obdelavo osebnih podatkov, ki jo vrši izvršitelj in ni povezana z neposrednimi dejanji izvršbe in zavarovanja v konkretnih izvršilnih postopkih.

 

OBRAZLOŽITEV

 

Pravila postopka, po katerem sodišča opravljajo prisilno izvršitev terjatev na podlagi izvršilni naslovov in verodostojnih listin ter pravil za zavarovanje terjatev so določena z Zakonom o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 in naslednji; v nadaljevanju ZIZ). ZIZ ureja tudi službo izvršitelja.

 

Izvršba za poplačilo denarne terjatve in zavarovanje take terjatve se dovoli in opravi v obsegu, ki je potreben za njeno poplačilo oziroma zavarovanje (3. člen ZIZ). Sodišče dovoli izvršbo za poplačilo denarne terjatve s tistim sredstvom in na tistih predmetih, ki so navedeni v predlogu za izvršbo. Sodišče lahko do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti (prvi in tretji odstavek 34. člena ZIZ). V sklepu o izvršbi, s katerim sodišče dovoli izvršbo, so navedeni: upnik in dolžnik z identifikacijskimi podatki iz 16.a člena ZIZ, izvršilni naslov oziroma verodostojna listina, dolžnikova obveznost, sredstvo in predmet izvršbe ter drugi podatki, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi (prvi odstavek 44. člen ZIZ). Izvršba se opravi v mejah, določenih v sklepu o izvršbi (47. člen ZIZ).

 

Neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja opravljajo izvršitelji (prvi odstavek 7. člena ZIZ). Ravnanje izvršitelja pri opravljanju izvršbe natančneje predpisuje Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (Uradni list RS, št. 18/03 in naslednji).

 

ZIZ v 52. členu določa, da lahko, v kolikor stranka ali udeleženec v postopku meni, da je izvršitelj ali druga oseba, ki sodeluje v postopku, storila pri opravljanju izvršbe nepravilnosti, z vlogo zahteva od sodišča, naj nepravilnosti opravi (prvi odstavek). Sodišče odloči o tej zahtevi s sklepom, samo če je vložnik to zahteval (drugi odstavek). O nepravilnostih, ki jih stori izvršitelj pri opravljanju izvršbe, je sodišče dolžno obvestiti ministra, pristojnega za pravosodje, in zbornico izvršiteljev (tretji odstavek). ZIZ nadalje določa, da nadzor nad zakonitostjo opravljanja službe izvršitelja in delom zbornice izvaja minister, pristojen za pravosodje (297. člen ZIZ), nadzor nad zakonitostjo opravljanja službe izvršitelja v zvezi z zadevami, ki jih je sodišče s sklepom dodelilo izvršitelju, opravlja predsednik sodišča, ki je imenovalo izvršitelja (297.a člen ZIZ), neposredni nadzor nad poslovanjem izvršitelja oziroma začasnega namestnika pa opravlja zbornica izvršiteljev (297.b člen ZIZ).

 

Skladno z navedenimi torej ne sodi v pristojnost IP presoja zakonitosti obdelave osebnih podatkov, ki jo vrši izvršitelj v okviru konkretnega izvršilnega postopka, v katerem je bil s sklepom sodišča določen za opravo neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja. IP je pristojen zgolj za inšpekcijski nadzor nad obdelavo osebnih podatkov, ki jo vrši izvršitelj in ni povezana z neposrednimi dejanji izvršbe in zavarovanja v konkretnih izvršilnih postopkih.

 

Lep pozdrav,

 

 

Pripravil:

Žiga Veber,

državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov

 

 

Mojca Prelesnik,

informacijska pooblaščenka