Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 05.12.2019
Naslov: Fotografiranje dogodkov podjetja
Številka: 0712-1/2019/2800
Vsebina: Fotografije kot OP, Pravne podlage, Svetovni splet
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da v okviru Dneva odprtih vrat slovenskega gospodarstva organizirate ogled podjetja. Ker želite narediti kakšen posnetek in ga objaviti v internem glasilu ali na družabnem omrežju, vas zanima, ali smete obiskovalce obvestiti, da gre za javni dogodek, ali morate pridobiti izjavo vseh obiskovalcev. Sprašujete še, kako naj uredite dovoljenje za fotografiranje ob dogodkih, kot so novoletna zabava, obisk Miklavža, športne aktivnosti, piknik, izobraževanje.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

Uvodoma pojasnjujemo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov oziroma ustreznosti konkretnega ravnanja upravljavca ne more presojati. Prav tako IP ne more izven konkretnih inšpekcijskih postopkov posameznim poslovnim subjektom svetovati, kako organizirati konkretne poslovne procese in v tem okviru obdelovati osebne podatke, niti ne more vnaprej potrjevati posameznih rešitev z vidika skladnosti s Splošno uredbo. Zato vam na vaša vprašanja v tem mnenju ne moremo dokončno odgovoriti, temveč v nadaljevanju podajamo zgolj splošna pojasnila ter pravna izhodišča in pogoje za zakonito obdelavo osebnih podatkov.

 

Ob tem opozarjamo, da je IP pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS). Objava fotografije posameznika v internem glasilu ali na družabnem omrežju pa ne predstavlja nujno kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov. V primeru javne objave fotografije, na kateri je upodobljen posameznik, gre lahko za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost.

 

Zato v nadaljevanju pojasnjujemo nekaj splošnih pojmov, ki so relevantni v konkretnem primeru. V skladu s členom 4(6) Splošne uredbe pomeni zbirka vsak strukturiran niz osebnih podatkov, ki so dostopni v skladu s posebnimi merili, niz pa je lahko centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi. Za obdelavo osebnih podatkov v smislu Splošne uredbe gre torej le takrat, kadar so osebni podatki del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke.

 

Osebni podatki predstavljajo skladno s členom 4(1) Splošne uredbe katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

 

Glede na navedeno lahko fotografije pomenijo varovane osebne podatke po Splošni uredbi takrat, kadar določajo ali omogočajo določljivost posameznika, predvsem takrat, ko je posameznik na fotografiji jasno in nedvoumno razviden ter bi se bi se ga dalo na ta način identificirati, prepoznati in določiti ali ko se hkrati s posnetki in fotografijami obdelujejo tudi drugi osebni podatki o posamezniku, na primer njegovo ime in priimek, letnica rojstva in podobno. Torej, če je ločljivost shranjenih fotografij ali posnetkov dovolj velika in je posameznike na njih mogoče prepoznati, takšno snemanje oziroma fotografiranje dogodkov lahko predstavlja obdelavo osebnih podatkov. V tem primeru je za njihovo obdelavo treba imeti ustrezno in zakonito pravno podlago, poleg tega pa zagotoviti tudi druge pogoje za obdelavo, ki jih predpisuje Splošna uredba (obvezno informiranje posameznikov, zagotovitev varne obdelave podatkov,…). Če pa posameznik na fotografiji ni prepoznaven (npr. če je posameznik s hrbtom obrnjen proti objektivu in ga ni mogoče prepoznati niti na podlagi drugih značilnosti, kar morate v vsakem konkretnem primeru presoditi sami), določbe Splošne uredbe ne zavezujejo tistega, ki fotografijo ali posnetek nadalje uporablja.

 

Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov so določene v členu 6(1) Splošne uredbe in so za zasebni sektor naslednje:

  • privolitev (točka (a)),
  • sklenitev ali izvajanje pogodbe (točka (b)),
  • zakon oziroma izvajanje javnih nalog (točka (c) oziroma (e)),
  • zakoniti interesi, ki prevladajo nad interesi posameznika (točka (f)).

 

V zvezi s pravnimi podlagami v zasebnem sektorju si lahko ogledate tudi infografiko, objavljeno na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/png/infografike/pravne_podlage_zasebni_sektor_s_pogoji_privolitve.pdf.

 

Pri obdelavi osebnih podatkov v zvezi z objavo fotografij dogodkov pride v poštev zlasti privolitev posameznika iz člena 6(1)(a) Splošne uredbe. Kadar pa zaradi posebnih okoliščin (npr. snemanje dogodka na javnem kraju, ki se ga udeleži veliko ljudi, npr. javne prireditve) ni mogoče zbrati privolitev, lahko pride v poštev tudi podlaga po členu 6(1)(f) Splošne uredbe, torej zakoniti interesi upravljavca. Izbor pravne podlage mora ustrezati vsem okoliščinam konkretnega primera, odgovornost za izbiro pa nosi upravljavec.

 

Vprašanje, na kakšen način urediti »dovoljenje za fotografiranje« na dogodkih vašega podjetja, se nanaša na ureditev poslovanja podjetja in organizacije konkretnega dogodka, ki je prepuščena upravljavcu osebnih podatkov, zato IP natančnejših usmeritev ne more podati.

 

IP je v preteklosti že odgovarjal na vsebinsko podobna vprašanja, zato vam priporočamo, da se seznanite z vsebino neobveznih mnenj, ki jih poiščete s pomočjo iskalnika na spletni strani  https://www.ip-rs.si/vop/ (kategorija »Fotografije kot OP«; npr. št. 0712-1/2019/1811, št. 0712-1/2019/2315, 0712-1/2019/637).

 

Lep pozdrav,

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,                                                

informacijska pooblaščenka

 

 

Pripravila:                                                                                                                              

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov