Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 11.11.2019
Naslov: Pridobivanje informacij o stanju groba
Številka: 0712-1/2019/2556
Vsebina: Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede pridobivanja informacij o stanju groba. Zanima vas, ali imajo Žale prav, ko trdijo, da ima vaš brat, ki je uradni najemnik družinskega groba, absolutno in monopolno oblast nad tem grobom, v katerem je pokopan vajin oče. Na vsa vprašanja v zvezi z izdajo dovoljenja za izvršitev kamnoseških del na očetovem grobu, odgovarjajo, da vam ne smejo odgovoriti zaradi zahtev Splošne uredbe o varstvu podatkov (ang. GDPR). Menite, da bi vam, glede na to, da gre za vašega očeta, ki ste mu obljubili, da boste skrbeli za njegov grob, lahko odgovorili vsaj z DA ali NE, ne pa da vztrajno odgovarjajo, da vašega brata ščiti zakon o varstvu osebnih podatkov in vam ne smejo povedati, ali je že zaprosil za dovoljenje za postavitev spomenika in ali je to dovoljenje že izdano ali ne.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti v 35. členu določa, kdo lahko dostopa do podatkov iz evidence najemnikov grobov. To so uporabniki, pooblaščeni z zakonom, zato je treba za dostop do podatkov izkazati zakonsko pooblastilo. Zadostna pravna podlaga za pridobitev osebnih podatkov bi bila tudi privolitev najemnika groba.

 

Za zakonito obdelavo osebnih podatkov je treba imeti ustrezno pravno podlago. Splošna uredba o varstvu podatkov določa pravne podlage v prvem odstavku člena 6:

»Obdelava je zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.«

 

Če ni podane osebne privolitve posameznika po točki (a) člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov (v vašem primeru najemnika groba), se osebni podatki lahko obdelujejo le, če tako določa zakon. Področni zakon v smislu točke (c) člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov v konkretnem primeru predstavlja Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/16, v nadaljnjem besedilu ZPPDej). V petem odstavku 35. člena ZPPDej je določeno, da se v evidenci najemnikov grobov vodijo podatki o imenu in priimku najemnika, EMŠO ali davčna številka, naslov najemnika, številka in datum sklenitve pogodbe o najemu ter višina grobnine. Podatki so dostopni samo tistim uporabnikom, ki so za obdelavo osebnih podatkov pooblaščeni z zakonom. ZPPDej torej jasno določa, kdo lahko dostopa do podatkov iz evidence najemnikov grobov – uporabniki, pooblaščeni z zakonom, zato je treba za dostop do podatkov izkazati zakonsko pooblastilo.

 

Urejanje pogodbenega razmerja med upravljavcem pokopališča in najemnikom groba ne sodi v pristojnost IP, zato lahko v zvezi s tem dodamo le, da iz določb ZPPDej izhaja, da grob odda v najem upravljavec pokopališča na podlagi najemne pogodbe v skladu s predpisi občine in pokopališkim redom (29. člen). Po četrtem odstavku 30. člena ZPPDej se morajo, ob smrti najemnika groba, dediči najemnika groba dogovoriti, kateri izmed njih bo prevzel pravico do najema groba. Prednostno pravico do najema groba ima tisti, ki je poravnal stroške pogreba umrlega najemnika. Kot določa 31. člen ZPPDej, mora najemnik groba vzdrževati grob in spoštovati pokopališki red ter najemno pogodbo. Najem pa se lahko po drugem odstavku 32. člena ZPPDej prekine, če najemnina groba za preteklo leto ni poravnana niti po predhodnem opozorilu; če najemnik ne vzdržuje groba v skladu s pokopališkim redom in določbami najemne pogodbe; ob opustitvi pokopališča; oz. kadar to zahteva načrt preureditve pokopališča.

 

Prijazen pozdrav.

 

                                                                                               Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

                                                                                               informacijska pooblaščenka

 

Pripravila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP