Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 18.10.2019
Naslov: Pošiljanje podatkov o kreditu delodajalcu
Številka: 0712-1/2019/2375
Vsebina: Bančništvo, Delovna razmerja, Pravne podlage
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je dne 16. 9. 2019 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem postavljate vprašanje v zvezi najetjem potrošniškega kredita pri banki, in sicer vas zanima, ali se je z banko v takem primeru možno dogovoriti, da vašemu delodajalcu ne pošilja podatkov o tem, da ste najeli kredit, o znesku, odplačilni dobi ipd.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju v skladu z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vprašanjem.

 

Banka mora imeti za obdelavo vaših osebnih podatkov ustrezno pravno podlago. Če z banko sklenete kreditno pogodbo, lahko vaše osebne podatke obdeluje za namen izvajanja pogodbe, kamor sodi tudi poplačilo mesečnih obveznosti oziroma kredita v celoti. Če se z banko dogovorite za način odplačevanja kredita z upravno izplačilno prepovedjo, banka vašemu delodajalcu mora zagotoviti določene podatke o kreditu (zlasti višino mesečne obveznosti in datum, od katerega naprej naj delodajalec nakazuje zneske) ter ga obvestiti, ko je kredit poplačan, da lahko delodajalec upravno izplačilno prepoved pravilno izvršuje. Če pa se z banko dogovorite za drugačen način plačevanja kreditnih obveznosti, IP ne vidi razloga oziroma ne prepozna pravne podlage za to, da bi banka vašemu delodajalcu razkrivala podatke o vašem kreditu.

 

 

Obrazložitev:

 

Vsak upravljavec osebnih podatkov lahko osebne podatke obdeluje na različnih pravnih podlagah, ki jih opredeljuje prvi odstavek 6. člena Splošne uredbe. Najem kredita pri banki predstavlja pogodbeno razmerje med kreditojemalcem in banko, zato je v tem primeru v zvezi z zakonitostjo obdelave osebnih podatkov kreditojemalca izpolnjen pogoj iz točke (b) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, saj je obdelava potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe.

 

Vaše vprašanje se nanaša na sporočanje podatkov v zvezi z najetim kreditom vašemu delodajalcu s strani banke, kar IP razume v kontekstu odplačevanja kreditnih obveznosti, saj ne vidi razloga oziroma podlage, da bi banka vašemu delodajalcu sporočala podatke v zvezi z najetim kreditom za kak drug namen (razen, če bi to od nje zahteval poseben zakon glede na morebitne specifične obveznosti konkretnega delodajalca). Banka in kreditojemalec se v okviru sklenitve kreditne pogodbe dogovorita tudi o načinu odplačevanja kredita in ena od možnosti je, da kreditojemalec poda odstopno izjavo in upravno izplačilno prepoved, na podlagi katere banki odstopi del svojih terjatev iz naslova osebnega prejemka in izplačevalcu osebnega prejemka, tj. delodajalcu, obenem nalaga, da del mesečnega prejemka, ki ustreza mesečnim obveznostim za poplačilo kredita, nakazuje banki na dogovorjen račun vse do popolnega poplačila kredita. Da bi lahko upravno izplačilno prepoved pravilno izvrševal, mora biti delodajalec vsekakor seznanjen z določenimi podatki o kreditu. Upravno izplačilno prepoved običajno predstavlja obrazec, ki vsebuje določene podatke o kreditojemalcu, kreditu in kreditodajalcu ter izjavo, s katero kreditojemalec dovoljuje oziroma naroča delodajalcu, da ob izplačilu osebnega dohodka del plače avtomatsko nakaže njegovemu upniku, tj. banki, za poplačilo mesečne kreditne obveznosti; obrazec kreditojemalec praviloma podpiše ob sklepanju kreditne pogodbe pri banki, banka pa ga nato pošlje v potrditev delodajalcu.

 

Po vedenju IP pa upravna izplačilna prepoved ni edini način poplačila kreditnih obveznosti – kreditojemalec se lahko z banko dogovori tudi, da banki sam nakazuje zneske mesečne obveznosti ali pa da banka za ustrezen znesek vsak mesec bremeni njegov račun. Seveda pa je mogoče, da je banka bolj naklonjena načinu poplačila kreditnih obveznosti, pri katerem je manj možnosti za neplačilo in upravna izplačilna prepoved za banko najbrž predstavlja bolj varen način. Še vedno pa mora glede tega s kreditojemalcem doseči soglasje, saj način odplačila kreditnih obveznosti predstavlja bistveno sestavino kreditne pogodbe.

 

Banka mora za obdelavo vaših osebnih podatkov torej vedno imeti ustrezno pravno podlago. Če z banko sklenete kreditno pogodbo, lahko vaše osebne podatke obdeluje za namen izvajanja pogodbe, kamor sodi tudi poplačilo mesečnih obveznosti oziroma kredita v celoti. Če se z banko dogovorite za način odplačevanja kredita z upravno izplačilno prepovedjo, banka vašemu delodajalcu mora zagotoviti določene podatke o kreditu (zlasti višino mesečne obveznosti in datum, od katerega naprej naj delodajalec nakazuje zneske) ter ga obvestiti, ko je kredit poplačan, da lahko delodajalec upravno izplačilno prepoved pravilno izvršuje. Če se z banko dogovorite za drugačen način plačevanja kreditnih obveznosti, IP ne vidi razloga oziroma ne prepozna pravne podlage za to, da bi banka vašemu delodajalcu razkrivala podatke o vašem kreditu.

 

Na tem mestu velja omeniti še, da je banka dolžna posameznika takrat, ko od njega pridobiva osebne podatke, seznaniti z določenimi informacijami v skladu z določbami 13. člena Splošne uredbe, na podlagi katerih bi posameznik moral dobiti jasno sliko o obdelavi njegovih osebnih podatkov, ki jih je, npr. v okviru najemanja kredita, sporočil banki.

 

S spoštovanjem,

 

Pripravila:

Mojca Leitinger Okršlar, univ.dipl.prav.,

državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik,

informacijska pooblaščenka