Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 25.09.2019
Naslov: Posredovanje podatkov stečajnemu upravitelju
Številka: 0712-1/2019/2172
Vsebina: Uradni postopki , Upravne enote, Pridobivanje OP iz zbirk, Pravne podlage
Pravni akt: Mnenje

Obrnili ste se na Informacijskega pooblaščenca RS (v nadaljevanju IP) s svojim zaprosilom za mnenje. Pojasnjujete, da je stečajni upravitelj od UE Maribor med drugim zahteval izpiske iz matičnega registra o rojstvu za morebitne otroke stranke, ki je v postopku osebnega stečaja. Kot podlago je navedel 383. in 384. člen ZFPPIPP. Menite, da za izdajo izpiskov iz matičnega registra o rojstvu za morebitne otroke ni zakonske pravne podlage, zato mu navedenih podatkov niste posredovali. V svojem odgovoru je stečajni upravitelj navedel, da brez podatkov o otrocih ne more preveriti ali je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih neodplačno prenesel premoženje na svoje otroke in s tem storil izpodbojna pravna dejanja, ki jih je kot upravitelj dolžan in upravičen izpodbijati in s tem zavarovati zakonite pravne interese upnikov; da stečajni upravitelj kot "amicus curie" (pomočnik sodišča) na podlagi zakona izvaja določena javna pooblastila, dana v ZFPPIPP, z namenom ugotovitve okoliščin in premoženja stečajne mase.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

Posredovanje osebnih podatkov s strani UE stečajnemu upravitelju za izvajanje njegovih nalog po ZFPPIPP predstavlja oblastno delovanje UE, zato je skladno s Splošno uredbo obdelava osebnih podatkov lahko zakonita zlasti, če:

  • je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (določba 6(1)(c) Splošne uredbe); ALI
  • je obdelava potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (določba 6(1)(e) Splošne uredbe), upoštevaje pogoje iz četrtega odstavka 9. člena ZVOP-1, ki določa, da se lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo;

 

Zakonsko obveznost upravljavcev za posredovanje osebnih podatkov stečajnemu upravitelju (v smislu določbe 6(1)(c) Splošne uredbe) predstavlja osmi odstavek 384. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZFPPIPP), po katerem: »Banke, borznoposredniške družbe, klirinškodepotna družba, sodišča, davčne uprave in drugi upravljavci zbirk osebnih in drugih podatkov morajo upravitelju na njegovo zahtevo posredovati vse podatke, vključene v zbirkah osebnih in drugih podatkov, ki jih upravljajo, pomembne za ugotovitev pravnega položaja in premoženja stečajnega dolžnika, premoženja njegovega zakonca ali osebe, s katero živi v istospolni partnerski skupnosti po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti, ter poslov, ki bi lahko imeli značilnosti izpodbojnih pravnih ravnanj iz 271. člena tega zakona.« Podatke lahko skladno z enajstim odstavkom 384. člena ZFPPIPP uporabi le za »ugotovitev premoženja stečajnega dolžnika in za uveljavitev zahtevkov za izročitev tega premoženja ali za ugotovitev poslov, ki bi lahko imeli značilnosti izpodbojnih pravnih ravnanj iz 271. člena tega zakona, in za uveljavitev izpodbojnih in povračilnih zahtevkov po pravilih o izpodbijanju teh dejanj

 

Iz navedene zakonske določbe osmega odstavka 384. člena ZFPPIPP torej izhaja dolžnost vseh upravljavcev osebnih podatkov, torej tudi upravnih enot, da upravitelju posredujejo podatke, ki jih ta potrebuje za ugotovitev:

(1) pravnega položaja stečajnega dolžnika,

(2) premoženja stečajnega dolžnika,

(3) premoženja njegovega zakonca ali osebe, s katero živi v istospolni partnerski ter

(4) poslov, ki bi lahko imeli značilnosti izpodbojnih pravnih ravnanj iz 271. člena tega zakona.

 

Dalje IP pojasnjuje, da je lahko podlaga za obdelavo osebnih podatkov tudi člen 6 (1)(e) Splošne uredbe (v povezavi s četrtim odstavkom 9. člena ZVOP-1), kjer je treba utemeljiti nujnostnecessity«) posega v zasebnost za namen izvajanja zakonitih pristojnosti stečajnega upravitelja.

 

Glede na to, da stečajni upravitelj s predpisanimi pooblastili izvaja svoje naloge stečajnega upravitelja v konkretnem uradnem postopku, IP tudi ni pristojen za komentiranje vodenja teh postopkov, zato jih tudi o tem ne more izdajati mnenj. Skladno s sklepom Ustavnega sodišča RS št. U-I-92/12-13 z dne 10. 10. 2013 (http://odlocitve.us-rs.si/documents/8b/89/u-i-92-122.pdf) IP namreč ne sme izvajati inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, tako, da pri izvrševanju svojih zakonsko določenih pooblastil poseže v posamične pravne postopke, ki jih vodijo za to pristojni državni organi ter ne sme preverjati, ali se v konkretnih pravnih postopkih ustavnoskladno in zakonito spoštuje varstvo osebnih podatkov. To bi bilo namreč nasprotju z načelom samostojnosti pristojnega državnega organa pri odločanju (2. odstavek 120. člena Ustave za upravne organe, 125. člen Ustave za sodišča) ter v nasprotju z rednim sistemom pravnih sredstev oz. vzpostavljeno hierarhično strukturiranostjo državne oblasti (načelo večstopenjskega odločanja) in s tem v nasprotju z načeli pravne države (2. člen Ustave Republike Slovenije – v nadaljevanju URS).

 

Na splošno pa lahko IP pojasni, da je stečajni upravitelj lahko upravičen do podatkov od kateregakoli upravljavca osebnih podatkov (tudi do podatkov iz matičnega registra o otrocih stečajnega dolžnika), kadar podatke potrebuje za izvajanje stečajnega postopka. Zakonsko pooblastilo iz osmega odstavka 384. člena ZFPPIPP je po naravi močno in široko, kar kaže na poseben položaj stečajnega upravitelja v zvezi s pridobivanjem podatkov, hkrati pa lahko stečajni upravitelj podatke uporablja le za specifično določen namen v zvezi z vodenjem stečajnega postopka, ki je določen v enajstem odstavku 384. člena. S tem je stečajni upravitelj zavezan pridobljene podatke tudi skrbno varovati, kar zmanjšuje tveganje za neupravičen poseg v zasebnost posameznika. Kljub temu, pa mora biti zahteva stečajnega upravitelja upravičena in vezana na zakonsko določen namen uporabe podatkov – o čemer se mora upravljavec (npr. UE) prepričati pred posredovanjem podatkov. Upravljavec se lahko pred posredovanjem podatkov prepriča o upravičenosti zahteve le, če iz obrazložitve zahteve izhajajo razlogi v zvezi s posameznimi predvidenimi dejanji v stečajnem postopku, ki se jih brez zahtevanih podatkov ne bi dalo izvesti oziroma se jih ne bi dalo učinkovito izvesti (brez nesorazmernega napora ali stroškov). Še toliko bolj mora biti potreba utemeljena konkretno in določno, kadar zahtevani podatki neposredno ne sovpadajo s kategorijami podatkov iz osmega oziroma devetega odstavka 384. člena ZFPPIPP. Na ta način se zagotavlja spoštovanje načel varstva osebnih podatkov – zlasti načel obdelave v skladu z namenom in načela minimalnega obsega podatkov.

 

 

 

Lep pozdrav,

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 

 

Pripravil:                                 

Anže Novak, univ. dipl. prav.    

Svetovalec Pooblaščenca za preventivo