Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 17.12.2018
Naslov: Neposredno trženje
Številka: 0712-3/2018/2586
Vsebina: Neposredno trženje, nagradne igre
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje, in sicer navajate, da od neimenovanega podjetja prejemate neželeno elektronsko pošto oziroma marketinška pisma. Večkrat ste se že odjavili na povezavi v sporočilu, prejeli povratno sporočilo o uspešni odjavi, a ste kljub temu tudi po tem neželeno pošto še vedno prejemali. Podjetju ste poslali tudi pisno zahtevo, da prenehajo obdelovati vaše podatke za namen trženja. Zanima vas, ali je določen rok, da podjetje po prejemu takšne zahteve preneha s pošiljanjem reklam in naslovljenih direktnih pošiljk in kje lahko takšno podjetje prijavite.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05; v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

Neposrednega trženja Splošna uredba ne ureja posebej, zato se v tem delu še naprej uporabljajo določbe ZVOP-1 (72. in 73. člen), ki pa se sicer uporablja zgolj za neposredno trženje po navadni pošti, zato se tudi pristojnost IP nanaša samo na ta del. Prvi odstavek 72. člena ZVOP-1 tako določa, da lahko upravljavec osebnih podatkov uporablja osebne podatke posameznikov, ki jih je zbral iz javno dostopnih virov ali v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti, tudi za namene ponujanja blaga, storitev, zaposlitev ali začasnega opravljanja del z uporabo poštnih storitev, telefonskih klicev, elektronske pošte ali drugih telekomunikacijskih sredstev (v nadaljnjem besedilu: neposredno trženje) v skladu z določbami tega poglavja, če drug zakon ne določa drugače. V tretjem odstavku istega člena je določeno, da mora upravljavec osebnih podatkov neposredno trženje izvajati tako, da posameznika ob izvajanju neposrednega trženja obvesti o njegovih pravicah iz 73. člena tega zakona.

 

73. člen v prvem odstavku nadalje določa, da lahko posameznik kadarkoli pisno ali na drug dogovorjen način zahteva, da upravljavec osebnih podatkov trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke za namen neposrednega trženja. Upravljavec osebnih podatkov je dolžan v 15-ih dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja ter o tem v nadaljnjih 5-ih dneh pisno ali na drug dogovorjen način obvestiti posameznika, ki je to zahteval.

 

Člen 21 Splošne uredbe opredeljuje pravico do ugovora in v drugem odstavku določa, da kadar se osebni podatki obdelujejo za namene neposrednega trženja, ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico, da kadar koli ugovarja obdelavi osebnih podatkov v zvezi z njim za namene takega trženja, vključno z oblikovanjem profilov, kolikor je povezano s takim neposrednim trženjem.

 

Neposredno trženje po elektronski pošti oziroma telefonu je urejeno v specialnih predpisih, in sicer v Zakonu o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – odl. US, 81/15 in 40/17; v nadaljevanju ZEKom-1) in Zakonu o elektronskem poslovanju na trgu (Uradni list RS, št. 96/09 – uradno prečiščeno besedilo in 19/15; v nadaljevanju: ZEPT), nadzor nad izvajanjem njunih določb pa je v pristojnosti Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (v nadaljevanju: AKOS) oziroma Tržnega inšpektorata RS (v nadaljevanju: TIRS).

 

IP vas napotuje na 158. člen ZEKom-1, ki v prvem odstavku določa, da je uporaba samodejnih klicnih in komunikacijskih sistemov za opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko številko brez človekovega posredovanja (npr. klicni avtomati, SMS, MMS), telefaksov ali elektronske pošte za namene neposrednega trženja dovoljena samo na podlagi naročnikovega ali uporabnikovega predhodnega soglasja. Drugi odstavek istega člena nadalje določa, da, ne glede na določbe prejšnjega odstavka, lahko fizična ali pravna oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto, ta naslov uporablja za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev pod pogojem, da kupcu ponuja jasno in izrecno možnost, da brezplačno in enostavno zavrne takšno uporabo svojega elektronskega naslova takrat, ko so ti podatki za stike pridobljeni in ob vsakem sporočilu v primeru, da kupec ni zavrnil takšne uporabe že na začetku.

 

Na temo neposrednega trženja je IP pripravil tudi infografiko, ki je dostopna na naslednji povezavi: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/infografike/Neposredno_trzenje_infografika.pdf.

 

S spoštovanjem,

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

pooblaščenka

 

 

Pripravila:

Mateja Telič,                                                   

državna nadzornica za

varstvo osebnih podatkov