Pravice pacientov

Zakon o pacientovih pravicah - ZPacP (Uradni list RS, št. 15/08, 55/17 in 177/20) obstoječemu sistemu zdravstvenega varstva dodaja kakovost in paciente, kot šibkejše udeležence v procesu zdravstvene oskrbe postavlja v ugodnejši položaj nasproti izvajalcem zdravstvenih storitev v javnem in zasebnem sektorju. Na njegovi podlagi je bilo sprejetih več podzakonskih aktov. ZPacP veliko pozornosti posveča varstvu osebnih podatkov, kakor bo predstavljeno v nadaljevanju.

Čakalni seznami

ZPacP v 14. in 15. členu uvaja elektronske čakalne sezname kot zbirke osebnih podatkov. Paciente se uvršča na čakalne sezname, če ne gre za nujno zdravstveno pomoč. V čakalni seznam se jih vpisuje po vrstnem redu naročanja, pri čemer imajo pri čakanju na izvedbo zdravstvene storitve prednost pacienti, pri katerih je po strokovnih standardih podana večja stopnja nujnosti zdravstvene obravnave. V zvezi s čakalnimi seznami je bistvo spoštovanja pacientovega časa v tem, da se paciente obravnava v takšnem vrstnem redu, kot so bili vpisani v čakalni seznam. V skladu s tem pravilom je zakon predvidel, da lahko pacient spremlja morebitno (upravičeno ali neupravičeno) spreminjanje vrstnega reda čakajočih pacientov ter se seznani z razlogi za spremembe.

Pacient, ki je uvrščen na čakalni seznam, ima pravico, da se seznani s čakalno dobo in razlogi zanjo pri izvajalcu zdravstvenih storitev, ter pravico do vpogleda, kopije ali izpisa podatkov s čakalnega seznama za vse uvrščene paciente. Izvajalec zdravstvene dejavnosti mora seznanitev pacientu omogoči takoj, vendar najpozneje pet dni po prejemu zahteve. Pacient ima možnost, da se seznani s podatki o čakalnih dobah pri vseh izvajalcih zdravstvenih storitev (v javnem sektorju), saj zakon uvaja tako imenovano nacionalno čakalno knjigo, ki jo vodi Inštitut za varovanje zdravja RS.

Seznanitev pacienta z zdravstveno dokumentacijo

Pacient ima ob prisotnosti zdravnika ali drugega zdravstvenega delavca oz. zdravstvenega sodelavca pravico do neoviranega vpogleda in prepisa zdravstvene dokumentacije, ki se nanaša nanj. Fotokopiranje ali drugo reprodukcijo zdravstvene dokumentacije mora zagotoviti izvajalec zdravstvene dejavnosti. Verodostojno reprodukcijo slikovne dokumentacije, ki se ne hrani v elektronski obliki, je izvajalec zdravstvene dejavnosti dolžan zagotoviti, če razpolaga s tehničnimi sredstvi, ki to omogočajo.

Izvajalec zdravstvene dejavnosti mora pravico dostopa do zdravstvene dokumentacije pacientu omogočiti takoj ali najpozneje v petih delovnih dneh po prejemu zahteve. Pacient lahko pri istem izvajalcu zdravstvene dejavnosti vloži zahtevo največ dvakrat mesečno.

Posredovanje zahtevanih osebnih podatkov in informacij se zagotovi brezplačno. Izjemoma lahko izvajalec zdravstvene dejavnosti zaračuna razumno pristojbino, kadar so zahteve posameznika očitno neutemeljene ali pretirane, zlasti ker se ponavljajo, in kadar posameznik zahteva dodatne kopije.

Pacient in druge upravičene osebe imajo ob kršitvi določbe 41. člena pravico vložiti pritožbo pri IP.

Več informacij o pravici do seznanitve in kako je uveljavljati lahko pridobite tukaj.

Seznanitev z zdravstveno dokumentacijo po smrti pacienta

V ZPacP so podrobno urejena tudi pravila glede možnosti za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo po smrti pacienta. Več o tem si lahko preberete tukaj.

Pravica do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov

V okviru te pravice ZPacP ureja:

splošno pravico pacienta, da zdravstveno osebje spoštuje njegova osebna prepričanja,
vprašanje, kdo je lahko navzoč pri zdravstveni oskrbi pacienta,
privolitev v navzočnost oseb zaradi potreb zdravstvenega izobraževanja,
možnost, da pacient zahteva izvedbo primernih in razumnih ukrepov za varstvo njegove zasebnosti pri zdravstveni oskrbi,
podrobna pravila glede dopustnosti obdelave osebnih podatkov pacienta in
podrobna pravila glede varovanja poklicne skrivnosti h kateri je zavezano zdravstveno osebje (pacient ima na primer možnost, da vnaprej določi komu, kdaj in katere informacije o njegovem zdravstvenem stanju sme, mora ali ne sme zdravnik sporočiti).

Nekatera pravila glede sporočanja informacij o zdravstvenem stanju pacientov

Pacient ima z dopolnjenim 15. letom starosti pravico, da v zvezi z zdravstveno storitvijo (po navadi pred njo) ali na splošno določi:

osebe, ki se jim lahko sporočajo informacije o njegovem zdravstvenem stanju (sporočanje na zahtevo) in/ali
osebe, ki se jim morajo sporočiti informacije o njegovem zdravstvenem stanju (sporočanje brez zahteve) in/ali
osebe, katerim prepoveduje seznanitev z informacijami o zdravstvenem stanju.

Zgornje pravilo se ne nanaša samo na sporočanje informacij o zdravstvenem stanju, pač pa tudi na razkrivanje vsebine zdravstvene dokumentacije. V vseh primerih lahko pacient določi tudi obseg sporočanja informacij.

Zgoraj omenjena izjava se poda na obrazcu z naslovom »Privolitev oziroma prepoved obdelave osebnih podatkov sporočanja informacij o zdravstvenem stanju« (obrazec VOP), ki je priloga Pravilnika o obrazcih o pisnih izjavah volje pacienta (Uradni list RS, št. 82/28 in 84/08 – popr.).

Zgornja izjava se lahko da:

za posamezno zdravstveno oskrbo (npr. operacijski poseg) ali
za vso bodočo (pričakovane ali nepričakovane) oz. preteklo zdravstveno oskrbo pri določenem izvajalcu zdravstvenih storitev.

Pred razkritjem informacij drugim osebam mora biti pacientu dana možnost, da poda izjavo.

Če se pacient ni želel opredeliti ali v izjavi:

ni določil oseb, ki se jim mora/lahko sporoča informacije o zdravstvenem stanju in/ali
sporočanja informacij osebam v nadaljevanju ni prepovedal,

se informacije lahko sporoča (na njihovo zahtevo):

zakoncu,
zunajzakonskemu partnerju,
partnerju iz istospolne skupnosti,
staršem (ne glede na to ali je pacient otrok),
starim staršem,
neposrednim potomcem (»otrokom«),
vnukom,
bratom ter sestram,
pacientovemu zdravstvenemu pooblaščencu (če ga pacient ima, in če pacient ni sposoben odločanja o sebi),
pacientovim bližnjim osebam (to so osebe, ki so s pacientom v zaupnem razmerju in to z verjetnostjo izkažejo),
osebam, ki so imele pravico do privolitve v zdravstveno oskrbo, ker pacient ni bil sposoben odločanja o sebi (te osebe se praviloma že pokrivajo z osebami iz zgornjih alinej).

Zgornjim osebam se lahko sporoči toliko informacij, kot jih je oz. bi jih pridobil pacient. Pacient lahko vnaprej določi obseg sporočanja informacij.

Zgornje osebe se lahko seznanijo tudi s pacientovo zdravstveno dokumentacijo, vendar le v obsegu, ki ustreza ustno sporočenim informacijam o zdravstvenem stanju.

Primer: če se obveščanje nanaša na neko ravnokar izvedeno operacijo, se te osebe lahko seznanijo samo s tisto zdravstveno dokumentacijo, ki je nastala v zvezi s to operacijo.

Dopustnost obdelave osebnih podatkov v zvezi z zdravjem in možnost prepovedi obdelav

Zdravstveni podatki se pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti obdelujejo (na primer ustvarjajo, pridobivajo, uporabljajo, posredujejo) na podlagi različnih zakonov. Podlago v zakonu zahteva 9. člen Splošne uredbe v (h) in (i) točki drugega odstavka. Ti zakoni so ne le Zakon o pacientovih pravicah, temveč tudi Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva, Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Zakon o nalezljivih boleznih, Zakon o zdravstveni dejavnosti, Zakon o duševnem zdravju, Zakon o preskrbi s krvjo, Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, Zakon o pridobivanju in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja, Zakon o kakovosti in varnosti človeških tkiv in celic, namenjenih za zdravljenje in še nekateri drugi. Zato je ustvarjanje, uporaba, pridobivanje in posredovanje osebnih podatkov pacientov zakonska pravica in dolžnost izvajalcev oziroma pri njih zaposlenih delavcev. Posledično pacientova privolitev iz (a) točke drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe, kot na splošno sicer alternativna pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov, ni potrebna za obdelavo zdravstvenih podatkov pri zdravstveni obravnavi. Privolitev pride v poštev izjemoma:

za posebne primere obdelave osebnih podatkov, ki je morda ni določil noben zakon (npr. privolitev za dostop do zdravstvenih podatkov za namen zdravljenja drugega pacienta) ali
če pacientovo privolitev izjemoma zahteva zakon (npr. privolitev delavca za pridobitev osnovne zdravstvene dokumentacije s strani izvajalca medicine dela pri preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev).

Ker se zdravstveni podatki torej v veliki večini obdelujejo po samem zakonu, pacient za take obdelave podatkov ne more preklicati privolitve in na tak način doseči prenehanje obdelave njegovih podatkov pri izvajalcih zdravstvene dejavnostih ali pri drugih upravljavcih v zdravstvu.

Prepoved obdelave zdravstvenih podatkov (v obliki papirne ali elektronske zdravstvene dokumentacije ali v obliki podatkov v zdravstvenih informacijskih sistemih) je možna le izjemoma in pod pogojem, da jo kot posebno pravico določa nek zakon. Na splošno zato velja, da pacient izvajalcem zdravstvene dejavnosti ali tam zaposlenim delavcem ne more prosto prepovedati določene obdelave njegovih osebnih podatkov v zvezi z njegovo zdravstveno obravnavo. Predpisane možnosti pacientove prepovedi so tri:

Pacient lahko pisno prepove dostop oziroma vpogledovanje v povzetek podatkov o pacientu v Centralnem registru podatkov o pacientih (CRPP) v skladu z Zakonom o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (14.c člen). Prepoved se lahko da za enega ali več izvajalcev zdravstvene dejavnosti, ki jih pacient sam določi. Pacient lahko da prepoved tudi zgolj za uporabo kontaktnih podatkov. Prepoved se ne more dati za: - zdravstveno dokumentacijo v CRPP (to so izvidi, ki jih v sistem vnesejo izvajalci ter so na voljo drugim izvajalcem), - poimensko za določene osebe (npr. za konkretne zdravstvene delavce), - za nekatere osnovne nezdravstvene podatke o pacientu - za dostop s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in - za vnašanje podatkov in zdravstvene dokumentacije v sistem (torej se s prepovedjo ne da preprečiti beleženja podatkov v CRPP ter posredovanja izvidov v CRPP);
Pacient lahko v skladu z 42. in 46. členom ZPacP pisno prepove posredovanje zdravstvenih podatkov in zdravstvene dokumentacije pacientovim svojcem (družinski člani in bližnje osebe po definiciji iz 2. člena ZPacP ter osebe iz četrtega odstavka 37. člena ZPacP), kar se lahko nanaša na čas življenja kot tudi na čas po smrti. Prepoved ni možna za tiste uporabnike, ki imajo v področnem zakonu izrecno pravno podlago za seznanitev z osebnimi podatki ali z zdravstveno dokumentacijo (npr. drugi izvajalci, policija, sodišče, nadzorni organi);
Pacient lahko v skladu z 69. členom ZVOP-2 in šestim odstavkom 21. člena Splošne uredbe pisno prepove uporabo zdravstvenih podatkov za znanstveno-raziskovalni namen.

Prepoved iz 1. točke, ki se nanaša na CRPP, se vloži pri NIJZ, ki je upravljavec CRPP. Podrobnejša pojasnila o možnosti prepovedi so na voljo na spletni strani NIJZ na naslednji povezavi: https://podpora.ezdrav.si/faq/na-kaksen-nacin-lahko-prepovem-vpogled-v-svoj-povzetek-podatkov-o-pacientu/.

Prepoved iz 2. in 3. točke, ki se nanaša na svojce ter na raziskave, se vloži pri vsakem izvajalcu zdravstvene dejavnosti posebej. Podatek o prepovedi za svojce se lahko zabeleži v CRPP.

Prepoved je nekoliko podobna pravici do omejitve obdelave (18. člen Splošne uredbe), vendar pride omejitev glede zdravstvenih podatkov v poštev le:

kadar pacient meni, da so podatki netočni in je treba preveriti točnost podatkov;
kadar pacient želi, da se nezakoniti podatki pri upravljavcu ohranijo, a ne uporabljajo;
kadar pacient želi, da se podatki, za katere je potekel namen obdelave pri upravljavcu ohranijo, ker jih potrebuje v zvezi z nekimi pravnimi zahtevki.

Obdelava osebnih podatkov na podlagi privolitve pacienta

Pacientovi zdravstveni in drugi osebni podatki se lahko obdelujejo na podlagi Splošne uredbe o varstvu podatkov, Zakona o varstvu osebnih podatkov (v delu, ki še ostaja v veljavi), Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva, ZPacP, Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Zakona o zdravniški službi, Zakona o zdravstveni dejavnosti, Zakona o duševnem zdravju in drugih zakonov s področja varstva osebnih podatkov ali zdravstva. V skladu s tretjim in četrtim odstavkom 44. člena ZPacP lahko pacient privoli tudi v obdelavo osebnih podatkov pri izvajalcu zdravstvenih storitev, ki sicer ni predvidena v nobenem zakonu. Takšna privolitev se lahko da za potrebe zdravstvene oskrbe oz. za potrebe izven zdravstvene oskrbe.

Pristojnosti Informacijskega pooblaščenca po ZPacP

Informacijski pooblaščenec (IP) deluje kot pritožbeni, inšpekcijski in prekrškovni organ tudi v skladu z ZPacP. Kot pritožbeni organ nastopa, kakor to določa deseti odstavek 41. člena, peti odstavek 42. člena in sedmi odstavek 45. člena ZPacP, kadar izvajalec zdravstvenih storitev:

krši pravico pacienta do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo, ki se nanaša nanj (41. člen ZPacP),
upravičenim osebam zavrne seznanitev z zdravstveno dokumentacijo umrlega pacienta (42. člen ZPacP),
upravičenim osebam zavrne seznanitev z informacijami o zdravstvenem stanju pacienta, če te informacije izhajajo iz zdravstvene dokumentacije (45. člen ZPacP).

IP skladno s četrtim odstavkom 85. člena ZPacP izvaja inšpekcijski nadzor in skladno s sedmim odstavkom 85. člena ZPacP vodi prekrškovne postopke v primeru kršitev:

pravice pacienta do zaupnosti osebnih podatkov (44. člen ZPacP),
dolžnosti varovanja poklicne skrivnosti oz. informacij o zdravstvenem stanju pacienta (45. člen ZPacP),
dolžnosti izvedbe preiskave zaznane nedovoljene obdelave osebnih podatkov o pacientu in obveščanja Informacijskega pooblaščenca o tem (46. člen ZPacP),
določb glede načina in roka hrambe dokumentacije, nastale v postopku z zahtevo za obravnavo kršitve pacientovih pravic (drugi odstavek 63. člena ZPacP),
določb glede dostopa Komisije RS za varstvo pacientovih pravic do zdravstvene dokumentacije pacienta (68. člen ZPacP).