Zahteva za oceno ustavnosti 129. člena ZNPPol
+ -Nesorazmerno dolga 30-letna hramba osebnih podatkov nedolžnih oseb in oškodovancev v policijskih zbirkah nedopustna.
Informacijski pooblaščenec (IP) je zaradi nesorazmerno dolgih zakonskih rokov hrambe osebnih podatkov v evidenci kaznivih dejanj, na kar sicer opozarja IP že vrsto let, vložil zahtevo za oceno ustavnosti 129. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol). Zahtevo je IP vložil v zvezi s pritožbenim postopkom zaradi pravice do izbrisa, saj se v tej policijski evidenci 30 let hrani obsežen nabor podatkov posameznikov, vključno tistih, ki so bili storitve kaznivega dejanja zgolj osumljeni, ne pa tudi pravnomočno obsojeni. Prav tako so v tej evidenci zajeti podatki drugih oseb, ki so zgolj povezane s kaznivim dejanjem, kot so prijavitelji, oškodovanci in prejemniki premoženjskih koristi.
Podatki v evidenci kaznivih dejanj se sicer hranijo na podlagi 128. člena ZNPPol do ustavitve policijske preiskave ali izdaje sklepa o zavrženju kazenske ovadbe ali do pravnomočne zavrnilne ali oprostilne sodbe, če teh ni, pa do zastaranja kazenskega pregona. Po preteku teh rokov se skladno s 129. členom ZNPPol podatki iz te evidence blokirajo in hranijo še 30 let, po tem pa se anonimizirajo. V času ko so podatki hranjeni v blokirani obliki policija do podatkov še vedno lahko dostopa.
Po mnenju IP zakonodajalec pri ureditvi rokov hrambe v evidenci kaznivih dejanj ni v zadostni meri upošteval pogojev, zlasti načela sorazmernosti, za omejitev človekovih pravic iz tretjega odstavka 15. člena Ustave. Dolgotrajna hramba po mnenju IP tudi ni skladna z uveljavljenimi stališči Evropskega sodišča za človekove pravice glede pogojev za poseg v pravico do zasebnosti in varstva podatkov (npr. sodbe v zadevah Segerstedt-Wiberg in drugi proti Švedski, S. in Marper proti Združenemu kraljestvu, M.K. proti Franciji, Brunet proti Franciji, Catt proti Združenemu kraljestvu) ter z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-312/11. IP je na te neskladnosti že več let opozarjal predlagatelja ZNPPol in zakonodajalca ob sprejemanju in vsakokratnih spremembah zakonodaje (ZNPPol).
IP je v zahtevi izpostavil, da so roki hrambe osebnih podatkov v evidenci kaznivih dejanj predpisani nedoločno in nejasno. Ureditev v 128. in 129. členu ZNPPol namreč nakazuje, da obstajata dva roka hrambe za iste osebne podatke, pri čemer je ključna razlika le v obravnavi in dostopnih pravicah. Podatki se namreč tudi po preteku teh rokov ne izbrišejo, temveč zgolj anonimizirajo. Zato ni jasno, kdaj je posameznik upravičen do izbrisa svojih osebnih podatkov iz evidence kaznivih dejanj.
IP je v zahtevi poudaril nujnost spoštovanja načel najmanjšega obsega podatkov in namena obdelave. 30-letno obdobje hrambe blokiranih podatkov v evidenci kaznivih dejanj namreč temu ne sledi, saj je določeno povsem neselektivno, ne glede na težo in naravo očitanega kaznivega dejanja ter ne glede na subjektivne okoliščine, povezane z osumljencem. Prav tako iz ugotovitev IP izhaja, da policija ne pregleduje potrebe po hrambi blokiranih podatkov. Ti se avtomatično hranijo izredno dolgo časa oziroma trajno, ne glede na morebiten odpadel namen, ki v primeru postopka, ki se ne zaključi z obsodbo, ni več podan. Takšna ureditev po mnenju IP prekomerno posega v pravico do zasebnosti, domnevo nedolžnosti ter pravico do osebnega dostojanstva, pri čemer ne prispeva bistveno k učinkovitemu preprečevanju, preiskovanju, odkrivanju ali pregonu kaznivih dejanj.
Po mnenju IP takšna ureditev omogoča trajen oziroma nesorazmerno dolg rok hrambe osebnih podatkov osumljenih, vendar pravnomočno neobsojenih posameznikov v evidencah policije, ki ne morejo učinkovito uresničiti pravice do izbrisa. IP opozarja, da je to v nasprotju s pravico do varstva osebnih podatkov iz prvega odstavka 38. člena Ustave in pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja iz 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah.
Celotno besedilo zahteve za oceno ustavnosti je dostopno na povezavi.
Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka