Informacijski pooblaščenec Državnemu zboru posredoval Letno poročilo za leto 2021
+ -V letu 2021 so življenje v Sloveniji in Evropski uniji in zato tudi delo Informacijskega pooblaščenca (IP) krojili zlasti ukrepi za zajezitev epidemije in njihove posledice ter stiske podjetij, posameznikov in drugih organizacij zaradi nekonsistentnih odzivov oblasti in nejasnosti glede izvajanja ukrepov. V zvezi s tem je IP prejel tudi največ prijav in vprašanj posameznikov. Ustavno sodišče je v letošnjem letu z razveljavitvijo odlokov glede preverjanja pogojev PCT na pobudo IP že potrdilo opozorila IP glede neustreznosti ukrepanja oblasti. Odziv družbe kot celote je izhajajoč iz analize dela IP ponovno potrdil, da morajo države rešitve iz krize vedno iskati v ustreznem ravnotežju in sočasnem spoštovanju vseh človekovih pravic. IP je zato v letu 2021 vse napore usmeril v čim bolj učinkovito naslavljanje skrbi in stisk posameznikov, podjetij, šol, novinarjev in drugih, ki so se znašli v zapletenem labirintu izvajanja ukrepov z resnimi posledicami tako za zasebnost kot tudi za transparentnost.
IP je svoje delo uspešno izvajal kljub posebnim razmeram, povezanim z epidemijo COVID-19. Na področju dostopa do informacij javnega značaja je število pritožbenih zadev v letu 2021 naraslo na 639 (v letu 2020 565 pritožb). V letu 2021 se je bistveno povečalo število primerov, ki se nanašajo na informacije o izvajanju epidemioloških ukrepov, javnega zdravja in porabo javnega denarja.
Glede transparentnosti delovanja države in učinkovitosti dostopa do informacij javnega značaja je analiza podatkov vsekakor lahko razlog za skrb o delovanju državnih institucij, saj se je kar za 37% povečalo število pritožb zoper državne organe (338 v letu 2021 glede na 245 v letu 2020), tako zoper zavrnilne odločitve, kot zaradi molka organa. Ponovno opažamo visok delež pritožb zaradi molka v skupnem deležu vseh pritožb (38 %), na kar IP opozarja že nekaj let. Zaskrbljujoča je tudi rast števila pritožb medijev, saj kaže, da se zavezanci na zahteve medijev ne odzivajo ustrezno. Zato vse zavezance pozivamo, naj zahteve medijev obravnavajo v najkrajših rokih in ne zavlačujejo postopkov. Le v transparentni državi se lahko razvija vključujoča in uspešna družba, kar zlasti velja v času kriz.
Na področju varstva osebnih podatkov je IP v letu 2021 ponovno prejel rekordno število prijav kršitev (skupaj kar 1360) in pritožb glede uveljavljanja pravic posameznikov (skupaj 313). Žal je pri obravnavi pritožb glede uveljavljanja pravic odzivnost upravljavcev pogosto neustrezna, zlasti pri izvajanju transparentnosti obdelav in ustavne pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. Tudi na inšpekcijskem področju se je ponovno kot najbolj nujna pokazala potreba po transparentnem obveščanju o obdelavah in jasni zakonski ureditvi obveznosti pri ukrepanju zoper epidemijo. Najbolj množične prijave so bile namreč povezane prav z ukrepi države povezanimi z epidemijo.
V letu 2021 sta Višje in Vrhovno sodišče sprejela pomembni odločitvi za razrešitev nastale nevzdržne situacije po sodbah nižjih sodišč, ko IP ni smel izrekati sankcij niti za kršitve še veljavnih določb ZVOP-1. S tem je bilo potrjeno stališče IP in Ministrstva za pravosodje, da je prekrškovno sankcioniranje tistih določb ZVOP-1, ki niso v nasprotju s Splošno uredbo o varstvu podatkov in so kot take še vedno veljavne, skladno s slovenskim in evropskim pravnim redom. Vsekakor pa je nujni čimprejšnji sprejem predpisov za izvajanje Splošne uredbe o varstvu podatkov.
Zaradi nejasnih navodil države in posledično težav pri izvajanju njenih ukrepov glede epidemije, je IP na področju varstva podatkov svetoval kar 3.647 posameznikom in pravnim osebam - izdal je 1.471 pisnih mnenj ter odgovoril na 2.176 telefonskih klicev. IP je med drugim pripravil tudi smernice za zagotavljanje skladnosti IT rešitev v šolstvu, smernice za organizatorje dogodkov in vodnik po pravicah za posameznike. Zaradi izredno velikega števila prejetih vprašanj pa je IP pripravil tudi posebne smernice o varstvu podatkov pri preverjanju PCT pogojev za delodajalce, posameznike in šole. Posebna pozornost je bila preko preventivnih aktivnosti za skladnost namenjena tudi ponudnikom spletnega gostovanja, vrtcem, izvajalcem taksi služb in šolam.
Na ravni evropskega delovanja IP so zahteve epidemije še okrepile povezovanje in čezmejno sodelovanje zlasti v okviru Evropskega odbora za varstvo podatkov (EOVP). Med odmevnimi primeri niso bili le spletni velikani, ampak tudi drugi akterji – npr. ponudniki bančnih storitev, povezanih vozil ipd. S ciljem krepitve učinkovitosti čezmejnega sodelovanja v okviru evropskega odbora je ta med drugim pripravil posebne smernice za sodelovanje nadzornih organov po 60. členu Splošne uredbe.
Na ravni Evropske unije je IP izvedel 154 postopkov medsebojne pomoči po 61. členu Splošne uredbe in aktivno sodeloval v 62 novih postopkih čezmejnega sodelovanja po 60. členu Splošne uredbe, v zvezi z upravljavci, ki izvajajo čezmejno obdelavo osebnih podatkov, poleg tega pa se je v 75 postopkih opredelil za zadevni organ (po členu 56 Splošne uredbe), v dveh primerih za vodilni nadzorni organ. 22 postopkov čezmejnega sodelovanja je IP sprožil na podlagi prijave oz. pritožbe.
Vsebina in obseg dela predstavljena v Letnem poročilu IP za leto 2021 ponovno potrjujeta, da je uspešnost naslavljanja kriznih situacij neposredno odvisna prav od transparentnega vodenja vseh sistemov države in spoštovanja človekovih pravic. Sodelavci IP so vsekakor prispevali pomembno delo v naporih, da epidemija ne bi človekovih pravic na področju transparentnosti in varstva osebnih podatkov bistveno znižala ali celo izničila. To delo IP nadaljuje tudi v letu 2022. Vse zavezance, javne organe in druge institucije zato IP poziva, da v letu 2022 s hitrim odzivanjem na zahteve posameznikov in medijev ter z odgovornim izvajanjem vseh svojih obveznosti in pristojnosti poskrbijo za učinkovito uveljavljanje obeh pravic, zakonodajalca pa k doslednemu spoštovanju zahtev Ustave in odločitev Ustavnega sodišča. Verjamemo, da bo nov zakonodajalec ugotovitve in priporočila IP vzel resno in jih upošteval pri svojem delu. Vsekakor si ne želimo, da bi bilo tudi letošnje letno poročilo IP deležno zlorabe Ustave, zakonov in poslovnika Državnega zbora, kot se je lani prvič do sedaj zgodilo pri obravnavi Letnega poročila IP za leto 2020 s strani poslancev takrat vladajoče koalicije.
Letno poročilo je dostopno na povezavi.
Mojca Prelesnik,
informacijska pooblaščenka