Posredovanje zdravstvenih podatkov otroka staršem
+ -Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.
Datum: 20.11.2008Številka: 0712-758/2008/2
Kategorije: Spoštovani,
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je 7. 11. 2008 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem sprašujete, kakšna je pravica matere do podatkov o zdravstvenem stanju njenih otrok. Zanima vas, ali lahko zdravnik posreduje materi otroka podatke o zdravstvenem stanju otroka, v kolikor sta se mati in oče ločila, skrbništvo pa je dobil oče? V nadaljevanju še sprašujete, kako pravilno ravnati kot zdravnik v primerih, ko delavec (npr. medicinska sestra) opravlja zdravstveno dejavnost in prihaja v stik s pacienti, ki imajo nevarne nalezljive bolezni (npr. virus HIV, hepatitis)? Ali zdravnik sme posredovati to informacijo zdravstvenemu delavcu, ki prihaja v stik s takim pacientom in ga zavarovati pred morebitno okužbo, ali tega ne sme?
Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke 1. odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
Pri tem vam podajamo le splošno pojasnilo, saj nismo v celoti seznanjeni z dejanskim stanjem konkretnega primera.
Ad 1
Pooblaščenec pojasnjuje, da je pravica matere do podatkov o zdravstvenem stanju njenih otrok, v kolikor sta se mati in oče ločila, skrbništvo pa je dobil oče, odvisna od:
- obstoja roditeljske pravice,
- od starosti otroka ter
- od morebitne prepovedi seznanitve s strani otroka.
Če pacient-otrok ne določi posebnega režima (to pravico pa pridobi s 15. letom) glede razkrivanja informacij o njegovem zdravstvenem stanju ali seznanjanja z njegovo zdravstveno dokumentacijo oziroma tega ne more storiti, so na podlagi petega odstavka 45. člena ZPacP, do seznanitve med drugimi upravičeni tudi starši (ne glede na to, ali je pacient otrok)., in vedno, ko otrok, ki mu je pravica odločanja priznana, to dovoli oziroma zahteva. Starša to pravico izgubita, če je otrok, ki je dopolnil 15 let, vpogled v zdravstveno dokumentacijo ali seznanitev z zdravstvenim stanjem izrecno prepovedal.
Če zdravnik otroku prizna sposobnost odločanja o sebi oziroma sposobnost razumeti pomen in posledice privolitve, lahko le-ta, tudi že pred dopolnjenim 15. letom starosti, določi poseben režim glede razkrivanja informacij o njegovem zdravstvenem stanju ali seznanjanju z njegovo zdravstveno dokumentacijo.
Dejstvo, da sta bila varstvo in vzgoja otroka zaupana le enemu od staršev, ne vpliva na možnost, da se drugi od staršev (če mu seveda ni bila odvzeta roditeljska pravica) seznani s podatki o zdravstvenem stanju otroka.
Ad 2
Pooblaščenec meni, da je s podatki o zdravstvenem stanju pacienta dopustno seznaniti zdravstvene delavce, ki so neposredno vpleteni v zagotovitev zdravstvene oskrbe pacienta, v kolikor so ti podatki nujno potrebni za zagotovitev zdravstvene oskrbe in varnosti zdravstvenih delavcev.
O b r a z l o ž i t e v:
Podatki o zdravstvenem stanju posameznika so v ZVOP-1 obravnavani kot občutljivi osebni podatki. Devetnajsta točka 6. člena ZVOP-1 določa, da so občutljivi osebni podatki podatki o rasnem, narodnem, ali narodnostnem poreklu, političnem, verskem ali filozofskem prepričanju, članstvu v sindikatu, zdravstvenem stanju, spolnem življenju, vpisu ali izbrisu v ali iz kazenske evidence ali evidenc, ki se vodijo na podlagi zakona, ki ureja prekrške; občutljivi podatki so tudi biometrične značilnosti, če je z njihovo uporabo mogoče določiti posameznika v zvezi s kakšno od prej navedenih okoliščin. Dikcija omenjenega člena je pomembna zato, ker ZVOP-1 občutljivim osebnim podatkom priznava poseben, strožji režim varstva in jih tako jasno ločuje od ostalih osebnih podatkov.
V zvezi z obdelavo občutljivih osebnih podatkov 13. člen ZVOP-1 določa, da se lahko ti podatki obdelujejo le v naslednjih primerih:
– če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom;
– če je obdelava potrebna zaradi izpolnjevanja obveznosti in posebnih pravic upravljavca osebnih podatkov na področju zaposlovanja v skladu z zakonom, ki določa tudi ustrezna jamstva pravic posameznika;
– če je obdelava nujno potrebna za varovanje življenja ali telesa posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, ali druge osebe, kadar posameznik, na katerega se podatki nanašajo, fizično ali poslovno ni sposoben dati svoje privolitve iz prve točke tega člena;
– če jih za namene zakonitih dejavnosti obdelujejo ustanove, združenja, društva, verske skupnosti, sindikati ali druge nepridobitne organizacije s političnim, filozofskim, verskim ali sindikalnim ciljem, vendar le, če se obdelava nanaša na njihove člane ali posameznike, ki so v zvezi s temi cilji z njimi v rednem stiku ter če se ti podatki ne posredujejo drugim posameznikom ali osebam javnega in zasebnega sektorja brez pisne privolitve posameznika, na katerega se nanašajo;
– če je posameznik, na katerega se nanašajo občutljivi osebni podatki, te javno objavil brez očitnega ali izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe;
– če jih za namene zdravstvenega varstva prebivalstva in posameznikov ter vodenja ali opravljanja zdravstvenih služb obdelujejo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v skladu z zakonom;
– če je to potrebno zaradi uveljavljanja ali nasprotovanja pravnemu zahtevku;
– če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa.
Ad 1
ZVOP-1 kot splošen predpis na sistemski ravni ureja varstvo osebnih podatkov, vendar dopušča, da se varstvo osebnih podatkov za posamezna pravna področja ureja tudi s področnimi zakoni. Pravice pacientov ureja Zakon o pacientovih pravicah (Ur. l. RS, št. 15/08, ZPacP), ki v 5. členu določa, da ima pacient med drugim tudi pravico do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov.
ZPacP v 45. členu določa pravno podlago za posredovanje zdravstvenih podatkov oziroma dokumentacije svojcem. Prvi odstavek 45. člena ZPacP določa, da so zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci ter osebe, ki so jim zaradi narave njihovega dela podatki dosegljivi, dolžni kot poklicno skrivnost varovati vse, kar pri opravljanju svojega poklica ali dela zvedo o pacientu, zlasti informacije o njegovem zdravstvenem stanju, njegovih osebnih, družinskih in socialnih razmerah ter informacije v zvezi z ugotavljanjem, zdravljenjem in spremljanjem bolezni ali poškodb. Drugi odstavek 45. člena nadalje določa, da lahko dolžnosti varovanja informacij o zdravstvenem stanju pacienta zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca razreši:
– pacient,
– starši oziroma skrbnik za otroka pred dopolnjenim 15. letom starosti,
– starši oziroma skrbnik za otroka po dopolnjenem 15. letu starosti, če so informacije potrebne za izvrševanje roditeljske pravice oziroma skrbništva, otrok pa sporočanja ni prepovedal,
– oseba, ki je imela pravico do privolitve v medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo, če pacient ni bil sposoben odločanja o sebi, vendar samo glede informacij o zdravstvenem stanju, ki so vezane na medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo, v katero je privolila,
– sodišče,
– druge osebe, kadar tako določa zakon.
Četrti in peti odstavek 45. člena ZPacP določata, da ima pacient z dopolnjenim 15. letom starosti, pravico pisno ali ustno, ob navzočnosti dveh polnoletnih prič, določiti, komu, kdaj in katere informacije o njegovem zdravstvenem stanju sme, mora ali ne sme zdravnik ali druga oseba, ki jo zdravnik pooblasti, sporočiti, razen če zakon določa drugače. Enako velja za sporočanje informacij o zdravstvenem stanju, ki se nanašajo na medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo, v katero je pacient do 15. leta starosti lahko samostojno privolil. Izjava se lahko da za posamezen medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo ali za vse bodoče medicinske posege oziroma bodočo zdravstveno oskrbo pri posameznem izvajalcu zdravstvenih storitev. Če pacient ne določi posebnega režima glede razkrivanja informacij o njegovem zdravstvenem stanju ali seznanjanja z njegovo zdravstveno dokumentacijo oziroma tega ne more storiti, so na podlagi petega odstavka 45. člena ZPacP, do seznanitve med drugimi upravičeni tudi starši (ne glede na to, ali je pacient otrok).
Pooblaščenec na podlagi navedenih pravnih podlag ugotavlja, da je pravica matere do podatkov o zdravstvenem stanju njenih otrok, v kolikor sta mati in oče razvezana, varstvo in vzgoja otrok pa je bila zaupana očetu, odvisna od obstoja roditeljske pravice matere, od starosti otroka ter od morebitne prepovedi seznanitve s strani otroka. Svojci (torej tudi starši) se smejo seznaniti z zdravstveno dokumentacijo otroka, ki je že dopolnil 15. leto starosti vedno, če otrok ni določil ničesar, vedno, če je izrecno staršema dovolil oz. posredovanje podatkov ali informacij o zdravstvenem stanju zahteval od izvajalca zdravstvene storitve, in nikoli, če je otrok to izrecno prepovedal. Če zdravnik otroku prizna sposobnost odločanja o sebi oziroma sposobnost razumeti pomen in posledice privolitve, lahko le-ta tudi že pred dopolnjenim 15. letom starosti, določi poseben režim glede razkrivanja informacij o njegovem zdravstvenem stanju ali seznanjanju z njegovo zdravstveno dokumentacijo.
Pooblaščenec še dodaja, da dejstvo, da sta bila varstvo in vzgoja otroka zaupana le enemu od staršev, ne vpliva na možnost, da se drugi od staršev seznani s podatki o zdravstvenem stanju otroka. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZZZDR) nudi zakonsko podlago, da ima tudi tisti od staršev, ki seveda ima roditeljsko pravico, čeprav otrok pri njem ni v vzgoji in varstvu, pravico vpogleda oziroma seznanitve z dokumenti in podatki, ki posredno ali neposredno lahko vplivajo na življenje, osebnostni razvoj, pravice in koristi njegovih mladoletnih otrok.
ZZZDR v 4. členu določa, da imajo starši zaradi zdrave rasti, skladnega osebnostnega razvoja in usposobitve za samostojno življenje in delo, pravice in dolžnosti, da skrbijo za življenje, osebnostni razvoj, pravice in koristi svojih mladoletnih otrok. Te pravice in dolžnosti sestavljajo roditeljsko pravico. Roditeljska pravica pripada skupaj očetu in materi. Če torej kateremu od staršev roditeljska pravica ni bila odvzeta, mora biti obema omogočeno, da lahko izvajata svoje pravice in dolžnosti. Dejstvo sicer je, da ima tisti roditelj, ki mu je bil otrok dodeljen v varstvo in vzgojo, dejansko več pravic in dolžnosti, vendar Pooblaščenec opozarja, da predvsem pri tistih zadevah, ki se tičejo dnevnega dela z otrokom, vzgojo in nadzorom. Drugi odstavek 113. člena ZZZDR namreč določa, da kadar starša ne živita skupaj in nimata oba varstva in vzgoje otroka, odločata o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, oba sporazumno, v skladu z otrokovo koristjo. Pooblaščenec meni, da med vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, sodi tudi zdravstveno stanje otroka.
Zagotavljanje otrokove koristi je torej temeljno vodilo, ki velja tako za starše, druge osebe, kot tudi za državne organe in nosilce javnih pooblastil, ki morajo v vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom, skrbeti za njegovo korist.
Takšno mnenje Pooblaščenec utemeljuje tudi s 102. členom ZZZDR, ki določa, da morajo starši svojim otrokom omogočiti pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo. Pooblaščenec opozarja, da zakon tudi v tem členu navaja starše in ne tistega od staršev, ki ima otroka v varstvu in vzgoji. Zakon torej staršem nalaga dolžnost, da skrbijo za zdravo rast svojih otrok, kar po mnenju Pooblaščenca pomeni, da si morata oba starša aktivno prizadevati, da izpolnita zakonsko dolžnost.
Ad 2
Občutljivi osebni podatki, kamor v skladu z 19. točko 6. člena ZVOP-1 sodijo tudi podatki o zdravstvenem stanju (tudi podatki o nalezljivih boleznih), se glede na 6. točko 13. člena ZVOP-1 smejo obdelovati, če jih za namene zdravstvenega varstva prebivalstva in posameznikov ter vodenja ali opravljanja zdravstvenih služb, obdelujejo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v skladu z zakonom.
Pooblaščenec meni, da je s podatki o zdravstvenem stanju pacienta dopustno seznaniti zdravstvene delavce, ki so neposredno vpleteni v zagotovitev zdravstvene oskrbe pacienta, v kolikor so ti podatki nujno potrebni za zagotovitev zdravstvene oskrbe pacienta in varnosti zdravstvenih delavcev. Ob navedenem je strogo potrebno upoštevati načelo sorazmernosti iz 3. čl. ZVOP-1, kar pomeni, da lahko zdravnik zdravstvenemu delavcu posreduje le tiste podatke in v takšnem obsegu, kot je primerno in predvsem nujno potrebno za uresničitev opredeljenega namena, v tem primeru varnosti zdravja zdravstvenega delavca.
Pooblaščenec svoje mnenje utemeljuje na 15. členu Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06; v nadaljevanju Ustava RS), ki določa, da se človekove pravice in temeljne svoboščine uresničujejo neposredno na podlagi ustave ter da so človekove pravice in temeljne svoboščine omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ustava. V konkretnem primeru gre tako za kolizijo med pravico pacienta do varstva zasebnosti in osebnih podatkov in pravico zdravstvenega delavca do varnosti zdravja (v konkretnem primeru do zaščite pred nalezljivimi boleznimi). Pooblaščenec ugotavlja, da mora biti obema pravicama zagotovljeno enako varstvo. Katere podatke o zdravstvenem stanju pacienta bo zdravnik v vsakem konkretnem primeru lahko posredoval zdravstvenemu delavcu, bo tako odvisno od narave nalezljive bolezni ter od zaščitnih ukrepov, ki so potrebni, da se prepreči širjenje te bolezni, pa tudi od narave zdravstvene oskrbe, ki jo mora izvršiti posamezni zdravstveni delavec. Tako npr. ni nobene potrebe, da se s podatki o zdravstvenem stanju pacienta seznani celotno zdravstveno osebje, tudi tisto, ki izvaja zdravstveno oskrbo, pri kateri sploh ne more priti do prenosa nalezljive bolezni.
S spoštovanjem,
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka