Podatki o plači v odločbi CSD o doplačevanju družinskega pomočnika
+ -Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.
Datum: 12.03.2007Številka: 0712-228/2007/2
Kategorije: Postopki na centrih za socialno delo Spoštovani, prejeli smo vašo elektronsko pošto z dne 22.2.2007.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (UL RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (UL RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Spraševali ste nas:Zanima vas, ali lahko Center za socialno delo v odločbi o doplačevanju družinskega pomočnika navede izračun v katerem so podatki vaše plače, prav tako pa tudi plača vaše partnerice. Ste namreč trije otroci in v odločbah, ki ste jih dobili, so popolni podatki o izplačanih plačah v zahtevanem obdobju. Mnenja ste, da bi v odločbah, ki so jih prejeli ostali, ne bi smelo biti plače vas in vaše partnerice, v odločbi ki pa ste jo prejeli vi, pa ne plač vaših bratov in njihovih partneric.Pooblaščenec najprej navaja splošno pravilo obdelave osebnih podatkov v javnem sektorju (Centri za socialno delo). Po določbi prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom pa se lahko določi tudi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Za potrebe odgovora na vaše vprašanje je Pooblaščenec preučil določbe Zakona o socialnem varstvu (uradno prečiščeno besedilo) (Ur.l. RS, št. 3/2007, v nadaljevanju ZSV-UPB2) ter Pravilnik o pogojih in postopku za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika (Ur.l. RS, št. 19/2007, v nadaljevanju Pravilnik), v okviru slednjega pa še Obrazce A, B in C, Vloge za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika. Pooblaščenec najprej ugotavlja, da gre v primeru odločb o doplačevanju družinskega pomočnika, za uveljavljanje pravice invalidne osebe do izbire družinskega pomočnika (1. člen Pravilnika). Pravica do izbranega družinskega pomočnika invalidni osebi je plačljiva, prvi zavezanec za plačilo pa je sama invalidna oseba. V primeru, da ta v postopku izkaže, da njeni dohodki niso dovolj visoki, da bi sama v celoti financirala storitev družinskega pomočnika, so za doplačilo zavezani drugi zavezanci, dolžni skrbeti za invalidno osebo (v vašem primeru polnoletni otroci osebe). Tudi ti zavezanci lahko uveljavljajo delno oprostitev plačila storitve družinskega pomočnika, preostali delež pa nato krije tretji plačnik, občina bivališča invalidne osebe (99. člen ZSV-UPB2). Uveljavljanje pravice do delne oprostitve plačila storitev družinskega pomočnika, poteka v skladu z določbami ZSV-UPB2 in Pravilnika. ZSV-UPB2 v 100. členu določa do so upravičenci in drugi zavezanci dolžni plačati vse po tem zakonu opravljene storitve, razen storitev socialne preventive, prve socialne pomoči in institucionalnega varstva v socialno varstvenih zavodih za usposabljanje, ki so za vse upravičence brezplačne. Vlada Republike Slovenije predpiše merila, po katerih se za upravičence in druge zavezance delno ali v celoti določajo oprostitve pri plačilu storitev. Na zahtevo upravičenca do socialno varstvene storitve odloči o delni ali celotni oprostitvi plačila storitve center za socialno delo, v skladu z merili iz 4. odstavka 100. člena ZSV-UPB2. Center za socialno delo lahko upravičencu oziroma zavezancu določi višjo oprostitev, kot bi jo določil po merilih iz tretjega odstavka 100. člena ZSV-UPB2, če upravičenec storitev nujno potrebuje in bi prišlo do ogrožanja njegovega zdravja ali življenja, če mu storitev ne bi bila omogočena, ali če to narekujejo posebne socialne razmere ali iz drugih pomembnih razlogov v korist upravičenca oziroma zavezanca.
V primeru vložitve zahteve za oprostitev plačila storitve center za socialno delo o oprostitvi plačila in določitvi prispevka upravičenca in zavezanca oziroma občine k plačilu oziroma doplačilu storitve odloči za obdobje od dneva začetka izvajanja storitve dalje, v primeru sprememb med izvajanjem storitve pa s prvim dnem naslednjega meseca po dnevu nastanka spremembe.Deseto Poglavje ZSV-UPB2 (Zbirke podatkov), podrobneje ureja še zbiranje, obdelovanje, shranjevanje, posredovanje in uporabo podatkov, vsebovanih v zbirkah podatkov.110. člen ZSV-UPB2 tako določa, da se za potrebe izvajanja socialno varstvene dejavnosti določene z zakonom, za načrtovanje politike socialnega varstva, spremljanje stanja ter za znanstveno raziskovalne in statistične namene, na področju socialnega varstva vodijo zbirke podatkov, ki zajemajo celotni nacionalni sistem socialnega varstva.
Zbirke podatkov vsebujejo podatke o:
– storitvah,
– denarnih socialnih pomočeh,
– drugih pomočeh posamezniku po tem zakonu,
– oprostitvah pri plačilu storitev,
– izvajalcih socialno varstvene dejavnosti,
– financiranju socialno varstvene dejavnosti,
– izvajanju drugih nalog, ki so izvajalcem dejavnosti z zakonom poverjene kot javna pooblastila ter nalog, ki jih izvajalcem dejavnosti nalagajo drugi predpisi.Nadalje 111. člen ZSV-UPB2 konkretneje določa, da zbirke podatkov iz prve, druge, tretje in četrte alinee (oprostitvah pri plačilu storitev) drugega odstavka 110. člena vsebujejo naslednje podatke posameznika, na katerega se nanaša pravica ali obveznost po tem zakonu, in njegovega zakonitega zastopnika:
– ime in priimek,
– rojstne podatke,
– spol,
– enotno matično številko občana,
– podatke o državljanstvu,
– podatke o dovoljenju za prebivanje tujca,
– podatke o prebivališču,
– podatke, ki se nanašajo na družinska razmerja (število družinskih članov, tip družine, razmerje do vlagatelja),
– podatke o gospodinjstvu,
– podatke, ki se nanašajo na vrsto življenjske skupnosti (zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost),
– podatke o statusu (podatke o šolanju, o zaposlitvi, o upokojitvi, drugo),
– podatke o izobrazbi,
– podatke o zdravstvenem stanju in invalidnosti,
– podatke o plačah in drugih dohodkih in prejemkih,
– podatke o premoženju,
– podatke o socialnih stiskah in težavah posameznikov, družin in skupin prebivalstva,
– podatke o oprostitvi pri plačilu storitev,
– davčno številko,
– številko tekočega oziroma drugega računa,
– podatke, ki se nanašajo na stanovanjske in bivalne pogoje.
Posamezne zbirke podatkov lahko vsebujejo tudi podatke, ki niso osebni, ki so potrebni za dosego namena iz prvega odstavka prejšnjega člena.Pomembne so tudi določbe 112. člena ZSV-UPB2, ki določa, da zbirke podatkov iz 110. člena tega zakona vodijo in vzdržujejo socialno varstveni zavodi in druge pravne in fizične osebe, ki opravljajo socialno varstveno dejavnost po tem zakonu in inštitut iz 7. člena tega zakona (upravljavci zbirk podatkov) in upravljavci centralnih zbirk podatkov, določeni s tem zakonom.113. člen ZSV-UPB2 podrobno določa še način zbiranja podatkov. Ti se zbirajo neposredno od posameznika za njega in za njegove družinske člane ter iz drugih uradnih zbirk, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije. Posameznik, na katerega se nanaša pravica ali obveznost po tem zakonu, oziroma njegov zakoniti zastopnik je pristojnemu socialno varstvenemu zavodu oziroma drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja socialno varstveno dejavnost, dolžan dati vse podatke, o katerih socialno varstveni zavod oziroma izvajalec storitve vodi zbirke podatkov. Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, in socialno varstveni zavodi in druge pravne in fizične osebe, ki opravljajo socialno varstveno dejavnost po tem zakonu, brezplačno pridobivajo podatke iz obstoječih zbirk podatkov več različnih upravljavcev, med njimi od Davčne uprave Republike Slovenije podatke o davčni številki, podatke o vzdrževanih družinskih članih, o obdavčljivih dohodkih in premoženju davčnih zavezancev, podatke o plačanih davkih in dohodnini od obdavčljivih dohodkov, in druge sorodne podatke.Center za socialno delo je v vaši zadevi izdal odločbo v upravnem postopku. Obvezne sestavine odločbe v upravnem postopku ureja Zakon o upravnem postopku ((Ur.l. RS, št. 24/2006, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZUP-UPB2), ki v 210. členu določa obvezne sestavne dele odločbe. Ti so: uvod, naziv, izrek (dispozitiv), obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu, ter, če se izda v fizični obliki, podpis uradne osebe in žig organa.V zvezi z 210. členom nadalje 214. člen ZUP-UPB2 določa da mora obrazložitev odločbe obsegati:
1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;
2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto;
3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov;
4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba;
5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in
6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.V konkretnem primeru Center za socialno delo odloča o pravici do izbire družinskega pomočnika, hkrati pa tudi o pravicah do delne oprostitve plačila takšne storitve za invalidno osebo – upravičenca ter zavezancev, ki so dolžni to storitev sofinancirati. Glede na obvezne sestavine vseh odločb, ki jih izdajajo organi javne oblasti, je potrebno v takšni konkretni odločbi o sofinanciranju družinskega pomočnika navesti popolnoma ugotovljeno dejansko stanje in dokaze na katere je le-to oprto. Ker so višine plač posameznih zavezancev za sofinanciranje pravice družinskega pomočnika ključnega pomena za določitev višine, v kateri bodo takšnega sofinanciranja oproščeni, morajo biti v odločbi navedene kot dokazi, na katere se opira ugotovitev organa o višini potrebnega doplačila. Upamo, da smo odgovorili na vaše zastavljeno vprašanje.Lepo pozdravljeni, Informacijski Pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ., dipl., prav.
pooblaščenka