Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Objava podatkov o zrtvah iz 2 svetovne vojne

+ -
Datum: 11.10.2007
Številka: 0712-870/2007/2
Kategorije: Statistika in raziskovanje Spoštovani,

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 25. 9. 2007 prejel vaš dopis, v katerem nas sprašujete za mnenje glede dopustnosti objave osebnih podatkov na portalu .... Kot navajate, bo Inštitut za novejšo zgodovino (v nadaljevanju: INZ) na tem portalu objavil različne skupine podatkov, med drugimi: vire in literaturo, biografiko, ki so že bili objavljeni, ter tudi podatke o osebah (še živečih in pokojnih) v različnih oblikah, kot so biografski leksikoni, enciklopedije, posamične raziskave preteklosti, kot navajate, so te objave že utečene v knjižni obliki, sedaj pa bi jih radi prenesli na svetovni splet.

Posebej pa nas sprašujete za mnenje v zvezi z objavo rezultatov raziskave INZ o smrtnih žrtvah na Slovenskem med drugo svetovno vojno ter neposredno po njej. Kot navajate raziskava poteka od leta 1997 in zajema bazo 94.728 oseb, ki so izgubile življenje zaradi vojnega in povojnega nasilja, pri čemer podatke zbirate iz arhivskih gradiv in jih preverjate v matičnih knjigah. Navajate še, da bodo ti podatki v takšni povezani obliki prvič objavljeni, zbirate pa naslednje kategorije podatkov: priimek in ime žrtve, ime očeta, ime matere, dekliški priimek matere, datum rojstva, kraj rojstva, zadnje stalno prebivališče, domače ime (vulgo), tedanja in današnja občina bivanja, okupacijska cona, v kateri je žrtev bivala, socialni status (poklic), zakonski stan, narodnost in spol. O smrti žrtve pa zbirate naslednje podatke: vojni status (skupaj s podatki o morebitni vojaški enoti in činu), datum smrti, kraj in država smrti, kraj in država pokopa, vzrok in okoliščina smrti, povzročitelj smrti (vojaška enota ali institucija brez osebne odgovornosti). Ob tem nameravate ob vsaki žrtvi v svoji bazi dosledno navajati vire podatkov.
 
V zvezi s primerom, ki ga opisujete, je z vidika varstva osebnih podatkov, za katerega je pristojen Pooblaščenec, pomembno predvsem:

1.    v katerih primerih gre pri objavi navedenih podatkov za osebne podatke v smislu ZVOP-1, v katerih pa za druge podatke, ki niso deležni varstva ZVOP-1, in
2.    ali obstaja ustrezna zakonska podlaga za objavo navedenih podatkov na portalu ...?


Uvodoma opozarjamo, da Pooblaščenec ni pristojen za dajanje mnenj s področja avtorskih pravic, prav tako je z vidika varstva pravic posameznika glede zasebnosti pristojen le za vidik varstva osebnih podatkov v okviru zbirk osebnih podatkov in ne tudi za vse druge vidike pravice do zasebnosti. V nadaljevanju vam zato na podlagi vašega dopisa in informacij o portalu ter na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji, ki ga vsekakor lahko objavite:


1.    Osebni podatki v smislu ZVOP-1, ki so deležni varstva, so podatki iz zbirk osebnih podatkov. V primeru raziskave INZ o žrtvah med in po drugi svetovni vojni vsekakor gre za zbirko osebnih podatkov, v drugih primerih zgolj morebitnih navedb o posameznikih v posameznih virih ali publikacijah, pa to še niso nujno zbirke osebnih podatkov v smislu ZVOP-1. V slednjih primerih ti podatki niso deležni varstva po ZVOP-1.

2.    Primarno Pooblaščenec opozarja, da je vsekakor dopustna objava osebnih podatkov, ki so že bili prej javno objavljeni. Prav tako je dopustna objava osebnih podatkov zbranih iz zasebnega in javnega arhivskega gradiva, za katere so potekli roki dopustne dostopnosti tega gradiva, kot so opredeljeni v ZVDAGA oziroma za zasebno arhivsko gradivo tudi v morebitnih pravnihaktih pristojnih arhivov. V vsakem primeru je dopustna objava: osebnega imena, imena očeta in matere, datum in kraj rojstva, datum in kraj smrti, kraj prebivališča, državljanstvo, članstvo v politični stranki ali društvu, pripadnost vojaškim enotam, narodnost, spol, izobrazba in zaposlitev v skladu s 102. členom ZVDAGA, ter v povezavi s temi podatki tudi drugi javni podatki iz drugega javnega ali zasebnega arhivskega gradiva v skladu z ZVDAGA.

O b r a z l o ž i t e v:

1. Opredelitev osebnih podatkov, ki so deležni varstva po ZVOP-1
ZVOP-1 je sistemski zakon, ki ureja pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika oziroma posameznice pri obdelavi osebnih podatkov. Varstvo osebnih podatkov pa je del širšega področja varstva zasebnosti oziroma gre za tako imenovano informacijsko oziroma podatkovno zasebnost, kar je drug naziv za varstvo osebnih podatkov (Več o tem v: Pirc Musar et al., Zakon o varstvu osebnih podatkov s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2006, str. 39 do 41). ZVOP-1 se tako ne dotika drugih vidikov varstva pravice do zasebnosti, ki je bistveno širša, zato so tudi pristojnosti Pooblaščenca v tem smislu v skladu z ZVOP-1 in ZInf omejene na varstvo osebnih podatkov in ne na širši krog varstva zasebnosti.

Osebni podatek po določbah ZVOP-1 pomeni katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka, registrska številka vozila in na primer tudi vpisna številka študenta), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.

Obdelava osebnih podatkov je v istem zakonu v 3. točki 6. člena definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, sporočanje in podobno. Zbirka osebnih podatkov je vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika (v primeru raziskave INZ je to zagotovo računalniška baza podatkov z osebnimi podatki žrtev vojnega in povojnega nasilja, potencialno pa tudi kakšna druga zbirka v okviru zakonsko opredeljenega dela inštituta).

Ob tem Pooblaščenec opozarja tudi na določbe ZVOP-1 glede občutljivih osebnih podatkov, glede na to, da nameravate na vašem portalu ..., kot navajate, objaviti tudi takšne osebne podatke. Občutljivi osebni podatki so v skladu z 19. točko 6. člena ZVOP-1 podatki o rasnem, narodnem ali narodnostnem poreklu, političnem, verskem ali filozofskem prepričanju, članstvu v sindikatu, zdravstvenem stanju, spolnem življenju, vpisu ali izbrisu v ali iz kazenske evidence ali evidenc, ki se vodijo na podlagi zakona, ki ureja prekrške; občutljivi osebni podatki so tudi biometrične značilnosti, če je z njihovo uporabo mogoče določiti posameznika v zvezi s kakšno od prej navedenih okoliščin. Ti osebni podatki so v skladu z ZVOP-1 deležni strožjega varstva in določil glede dopustnosti njihove obdelave (to pomeni tako pridobivanja kot tudi objave).

2. Zakonska podlaga za objavo osebnih podatkov portala ...
Pooblaščenec glede na opis načrtovane spletne strani ... in glede na vaše navedbe, da gre v številnih primerih objav na vašem spletnem portalu ... za osebne podatke, ki so že drugje javno objavljeni, najprej opozarja na 1. člen ZVOP-1, ki določa, da se s tem zakonom določajo pravice, obveznosti, načela in ukrepi, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Iz navedene določbe izhaja, da je cilj varstva ZVOP-1 zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Upoštevajoč navedeno, obdelava podatkov, ki so že izpostavljeni javnosti (npr. preko objave v knjigah, na drugih spletnih straneh, drugih javno dostopnih virih), že v osnovi ne more pomeniti posega v zasebnost in dostojanstvo posameznika. Tisto, kar je javno, že po naravi stvari ne more soditi v krog posameznikove zasebnosti. To pomeni, da objava takšnih že javnih osebnih podatkov z vidika ZVOP-1 ni sporna oziroma je dopustna.

Prav tako v skladu s 13. členom ZVOP-1 ni sporna objava oziroma druga obdelava občutljivih osebnih podatkov, če je posameznik (sicer sam, op. Pooblaščenca), na katerega se nanašajo ti občutljivi osebni podatki, te javno objavil brez očitnega ali izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe.

Podatki še živečih oseb
V kolikor pa gre za osebne podatke, ki še niso bili javno objavljeni in niso splošno znani, je za njihovo objavo na spletni strani inštituta glede na to, da je inštitut kot javni zavod v skladu z 22. točko 6. člena ZVOP-1 del javnega sektorja, potrebna zakonska podlaga in, če je to potrebno v skladu z zakonom tudi osebna privolitev posameznika. ZVOP-1 v 9. členu namreč določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu.

V zvezi z občutljivimi osebnimi podatki so določila ZVOP-1 nekoliko strožja, tako se lahko v skladu s 13. členom ZVOP-1 občutljivi osebni podatki obdelujejo le v naslednjih primerih:

1. če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom;
2. če je obdelava potrebna zaradi izpolnjevanja obveznosti in posebnih pravic upravljavca osebnih podatkov na področju zaposlovanja v skladu z zakonom, ki določa tudi ustrezna jamstva pravic posameznika;
3. če je obdelava nujno potrebna za varovanje življenja ali telesa posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, ali druge osebe, kadar posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, fizično ali poslovno ni sposoben dati svoje privolitve iz 1. točke tega člena; 4. če jih za namene zakonitih dejavnosti obdelujejo ustanove, združenja, društva, verske skupnosti, sindikati ali druge nepridobitne organizacije s političnim, filozofskim, verskim ali sindikalnim ciljem, vendar le, če se obdelava nanaša na njihove člane ali na posameznike, ki so v zvezi s temi cilji z njimi v rednem stiku, ter če se ti podatki ne posredujejo drugim posameznikom ali osebam javnega ali zasebnega sektorja brez pisne privolitve posameznika, na katerega se nanašajo;
5. če je posameznik, na katerega se nanašajo občutljivi osebni podatki, te javno objavil brez očitnega ali izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe;
6. če jih za namene zdravstvenega varstva prebivalstva in posameznikov ter vodenja ali opravljanja zdravstvenih služb obdelujejo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v skladu z zakonom;
7. če je to potrebno zaradi uveljavljanja ali nasprotovanja pravnemu zahtevku;
8. če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa.

Podatki umrlih oseb
Varstvo osebnih podatkov umrlih posameznikov ureja 23. člen ZVOP-1, ki v 1. odstavku 23. člena določa, da lahko upravljavec osebnih podatkov podatke o umrlem posamezniku posreduje tistim uporabnikom osebnih podatkov, ki so za obdelavo pooblaščeni z zakonom (npr. sodišče pri reševanju zapuščinskih zadev, tudi INZ v skladu s pristojnostmi inštituta). Pooblaščenec v zvezi  s tem dodatno pojasnjuje, da lahko zakoniti dediči prvega in drugega dednega reda, skladno s 4. odstavkom 23. člena ZVOP-1 pisno prepovejo posredovanje podatkov umrlega, ki se glede na 3. odstavek 23. člena ZVOP-1 lahko posredujejo katerikoli osebi za zgodovinsko, statistično ali znanstveno-raziskovalne namene, če tega umrli ni prepovedal in če zakon ne določa drugače. Pooblaščenec tako sklepno ugotavlja, da lahko ob ustrezni zakonski podlagi tudi osebne podatke umrlih objavite na svoji spletni strani, če umrli posameznik ni pisno prepovedal posredovanja svojih osebnih podatkov, ter če tega niso pisno prepovedali tudi njegovi zakoniti dediči prvega ali drugega dednega reda. Pri čemer pa za določene primere in določene osebne podatke podlaga obstaja tudi v spodaj pojasnjenih določbah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih.

Sklepno – zakonska podlaga
V zvezi z zgoraj navedenim so tako kot zakonska podlaga za objave podatkov iz dokumentarnega in arhivskega gradiva, za kar gre sodeč po vašem opisu v primeru portala ..., pomembne predvsem določbe Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 30/06; ZVDAGA), ki v 63. členu določa, da je javno arhivsko gradivo (to je v skladu z 2. členom ZVDAGA arhivsko gradivo, ki se odbere iz dokumentarnega gradiva javnopravnih oseb po strokovnih navodilih pristojnega arhiva) v arhivih na podlagi pisne zahteve za uporabo ali preko objave na svetovnem spletu dostopno vsakomur.

ZVDAGA hkrati v 1. odstavku 65. člena opredeljuje roke nedostopnosti arhivskega gradiva, in sicer javno arhivsko gradivo, ki vsebuje podatke, ki se nanašajo na državno in javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ali obveščevalno in varnostno dejavnost države ter njene gospodarske interese ter poslovne in davčne skrivnosti in katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko povzročilo škodljive posledice za varnost države in drugih oseb ter njihove interese, postane dostopno za uporabo praviloma najkasneje 40 let po nastanku. 2. odstavek 65. člena še določa, da postane javno arhivsko gradivo, ki vsebuje občutljive osebne podatke (podatki o rasnem, narodnem ali narodnostnem poreklu, političnem, verskem ali filozofskem prepričanju, članstvu v politični stranki in sindikatu, zdravstvenem stanju, spolnem življenju, vpisu ali izbrisu v ali iz kazenske evidence, ki se vodijo na podlagi zakona, ki ureja prekrške, biometrične značilnosti, če je z njihovo uporabo mogoče določiti posameznika v zvezi s kakšno od prej navedenih okoliščin), dostopno za uporabo 75 let po svojem nastanku ali deset let po smrti osebe, na katero se nanaša, če je datum smrti znan, če ni z drugimi predpisi drugače določeno. 65. člen nadalje v 3. odstavku določa, da je arhivsko gradivo, nastalo pred konstituiranjem Skupščine Republike Slovenije 17. maja 1990, ki se nanaša na nekdanje družbenopolitične organizacije (npr. Zveza komunistov Slovenije, Socialistična zveza delovnega ljudstva, Zveza sindikatov Slovenije, Zveza socialistične mladine Slovenije, Zveza združenj borcev NOV Slovenije, Zveza rezervnih vojaških starešin Slovenije), organe notranjih zadev (npr. policija), pravosodne organe (npr. sodišča, tožilstva, zapori) in obveščevalno varnostne službe, dostopno brez omejitev, razen arhivskega gradiva, ki vsebuje občutljive osebne podatke, ki so bili pridobljeni s kršenjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter se nanašajo na osebe, ki niso bile nosilke javnih funkcij. V primeru dvoma o pogojih dostopa iz prejšnjega odstavka odloča arhivska komisija.

V skladu s 66. členom ZVDAGA je roke nedostopnosti javnega arhivskega gradiva, določene v 1. in 2. odstavku 65. člena ZVDAGA možno izjemno skrajšati pod določenimi pogoji, če je uporaba javnega arhivskega gradiva neizogibno potrebna za dosego predvidenega znanstvenega cilja ter javni interesi prevladujejo nad interesi, ki jih je treba varovati zlasti glede varstva osebnega in družinskega življenja posameznikov. O izjemnem skrajšanju roka nedostopnosti odloči Vlada Republike Slovenije na predlog uporabnika ter na podlagi mnenja arhivske komisije. Predlog mora vsebovati strokovno utemeljitev za izjemno skrajšanje roka nedostopnosti. Prav tako za opravljanje raziskav z namenom zgodovinske, pravne ali publicistične ocene gradiva in delovanja organov oziroma organizacij iz 3. odstavka 65. člena ZVDAGA, ter če interes javnosti prevladuje nad varovanimi interesi oseb, katerih občutljive osebne podatke vsebuje arhivsko gradivo in so bili pridobljeni s kršenjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin in se nanaša na osebe, ki niso imele javnih funkcij, o skrajšanju roka nedostopnosti odloča arhivska komisija.

Glede na to, da ne navajate, katero zasebno arhivsko gradivo (v skladu z ZVDAGA dokumentarno gradivo drugih pravnih in fizičnih oseb, ki ima lastnosti arhivskega gradiva in je kot arhivsko gradivo določeno na podlagi tega zakona ali odločbe državnega arhiva) bo podlaga za pridobitev osebnih podatkov, Pooblaščenec poudarja, da veljajo v skladu s 70. členom ZVDAGA za uporabo zasebnega arhivskega gradiva določila pravnih aktov v pristojnih arhivih, na podlagi katerih ti arhivi hranijo zasebno arhivsko gradivo. Za vprašanja glede uporabe, ki jih ti pravni akti ne urejajo, pa velja smiselna uporaba določb o uporabi javnega arhivskega gradiva.

V zvezi z osebnimi podatki vaše raziskave o smrtnih žrtvah na Slovenskem med in po drugi svetovni vojni, Pooblaščenec ugotavlja, da 102. člen ZVDAGA daje INZ pravno podlago tako za pridobivanje kot tudi objavo zakonsko opredeljenih osebnih podatkov. 102. člen namreč določa, da pravne osebe javnega prava posredujejo osebne in druge podatke o odvzemih življenja posameznikom v obdobju od 1. septembra 1939 do 31. decembra 1953 uporabnikom v javnem sektorju, ki jih ti potrebujejo za znanstvene raziskovalne in zgodovinske namene. Ti osebni in drugi podatki se lahko objavijo za znanstveno-raziskovalne in zgodovinske namene. V zvezi s tem 102. člen ZVDAGA določa, da se lahko objavijo osebno ime, ime očeta in matere, datum in kraj rojstva, datum in kraj smrti, kraj prebivališča, državljanstvo, članstvo v politični stranki ali društvu, pripadnost vojaškim enotam, narodnost, spol, izobrazba in zaposlitev.

Na podlagi vaših navedb Pooblaščenec razume, da boste poleg že objavljenih zgodovinskih virov osebne podatke zbirali iz zasebnega in javnega arhivskega gradiva. Pooblaščenec zato pojasnjuje, da je objava osebnih podatkov pridobljenih iz javnega in zasebnega arhivskega gradiva dopustna upoštevajoč določila glede dopustnosti objave javnega oziroma zasebnega arhivskega gradiva, kot so ti določeni z ZVDAGA ali s pravnimi akti v pristojnih arhivih, in ob upoštevanju pravil zgodovinske stroke, o čemer pa Pooblaščenec ni pristojen dajati mnenj. V primerih, ko gre za osebne podatke umrlih posameznikov, ki niso pridobljeni iz javnega ali zasebnega arhivskega gradiva oziroma na podlagi 102. člena ZVDAGA, ali katerega objava ni dopustna po ZVDAGA in zanj še niso potekli roki dopustnosti tega gradiva, je na podlagi 23. člena ZVOP-1 njihova objava za zgodovinske, statistične in znanstveno-raziskovalne namene na spletnem portalu INZ dopustna pod pogojem, da gre za podatke, katerih objave ni pisno prepovedal umrli posameznik ter če tega niso pisno prepovedali tudi njegovi zakoniti dediči prvega ali drugega dednega reda.

Prijazen pozdrav,

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka