Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Navodilo glede izvajanja 10.a člena ZDIJZ

+ -

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Datum: 10.04.2016
Številka: 0712-1/2016/828
Kategorije: Bančništvo, Davčni postopki, Razno Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaša dopisa z vprašanji, ki se vam postavljajo glede izvajanja četrtega odstavka 10.a člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15, v nadaljevanju: ZDIJZ), ki ureja javno objavo podatkov o plačilnih transakcijah, izvršenih v breme računov zavezancev za informacije javnega značaja (v nadaljevanju: zavezanci) v zvezi s spremembami tretjega odstavka 37. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14 in 91/15, v nadaljevanju ZDavP-2). Slednji ukinja obveznost samostojnih podjetnikov in posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost, da morajo imeti za namene v zvezi z opravljanjem dejavnosti ločen transakcijski račun. Kot navajate, ima od 15. 12. 2015 dalje lahko ta kategorija poslovnih subjektov za opravljanje svojih zasebnih in poslovnih transakcij zgolj en transakcijski račun (o tem se odloči vsak sam), kar pomeni, da se na enem transakcijskem računu evidentirajo zasebna in poslovna denarna sredstva imetnika računa, pri čemer novela zakona ne posega v obstoječo ureditev Zakona o plačilnih storitvah in sistemih (Uradni list RS, št. 58/09, 34/10, 9/11, 32/12 in 81/15, v nadaljevanju: ZPlaSS), ki vsem pravnim in fizičnim osebam omogoča odpiranje neomejenega števila transakcijskih računov pri različnih ponudnikih plačilnih storitev v državi ali v tujini. Torej ZDavP-2 z vidika prepovedi in omejitev gotovinskega poslovanja predpisuje, da mora imeti ta kategorija poslovnih subjektov vsaj en transakcijski račun.Kot opozarjate, Uprava Republike Slovenije za javna plačila (v nadaljevanju: UJP) pri objavi podatkov v skladu z ZDIJZ do začetka izvajanja novele ZDavP-2I ni imela dilem glede objave podatkov, saj so se plačilne transakcije, ki so bile povezane s poslovno dejavnostjo fizične osebe, ki je kot poslovni subjekt vpisana v PRS, objavile v celoti v skladu s četrtim odstavkom 10.a člena ZDIJZ. Pri plačilnih transakcijah, izvršenih v dobro osebnega transakcijskega računa, ki so se nanašale na osebne prejemke iste fizične osebe, pa je UJP pred objavo osebne podatke anonimiziral, saj je iz same vrste računa v registru transakcijskih računov pri AJPES razvidno, da je to osebni račun fizične osebe. Po pričetku izvajanja ZDavP-2I pa lahko fizične osebe, ki so kot poslovni subjekt vpisane v PRS, za poslovne in zasebne namene uporabljajo skupni račun, ki pa je v bankah lahko odprt ali kot osebni ali kot poslovni račun. Po vašem mnenju bo migracija poslovanja iz poslovnih na »osebne« in obratno ukinitev »osebnih« računov in uporaba samo poslovnih računov vplivala na izvajanje četrtega odstavka 10. a člena ZDIJZ, ker UJP kot temeljno merilo za objavo podatkov upošteva poslovni račun, ki je javno objavljen v registru transakcijskih računov in v PRS. Če je prejemnik javnofinančnih sredstev fizična oseba, ki je kot poslovni subjekt vpisana v PRS, so pri javni objavi podatkov o plačilnih transakcijah v breme računov zavezancev po ZDIJZ po vašem mnenju možne tri situacije, in sicer:
  1. Prejemnik sredstev ima ločen poslovni transakcijski račun in ločen osebni transakcijski račun. V tem primeru UJP objavi na podlagi poslovnega računa podatke o prejemniku sredstev v celoti ter na podlagi osebnega računa anonimizira podatke o prejemniku v skladu z ZDIJZ.
  2. Prejemnik sredstev ima le en poslovni račun ali le en osebni račun, ki ga uporablja za zasebne namene in za opravljanje poslovne dejavnosti: za transakcije, izvršene v dobro poslovnega/osebnega računa, se objavijo vsi podatki iz 4. odstavka 10.a člena ZDIJZ, vključno z zasebnimi transakcijami (prilivi sredstev). V tem primeru UJP objavi vse podatke o transakcijah, ker je imetnik poslovnega/osebnega računa fizična oseba, ki je kot poslovni subjekt vpisana v PRS, in je objektivno nemogoče ločiti poslovne in zasebne prilive.
V nadaljevanju vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/2004 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju: ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.Uvodoma želimo pojasniti, da IP ni pristojen organ za podajo navodil v zvezi z izvajanjem ZDIJZ, zato je v skladu z 32. členom ZDIJZ pristojno ministrstvo, pristojno za javno upravo, v okviru svetovanja drugim organom v zvezi z uporabo določil tega zakona.V okviru pristojnosti IP po ZVOP-1 pa ocenjujemo, da je zakon povsem jasen glede objave transakcij po 10.a členu ZDIJZ. Vsak samostojni podjetnik in posameznik, ki samostojno opravljajo dejavnost, ima upoštevajoč ZDavP-2 in ZPlaSS na voljo prosto izbiro, kateri transakcijski račun bo evidentiral v registru transkacijskih računov kot račun 'poslovnega subjekta', ki je vpisan v PRS, s tem mu je omogočeno ločevanje oziroma izvzem osebnih transakcij, če tako želi. Za fizične osebe, ki ne opravljajo dejavnosti in torej niso vpisane v PRS, pa v celoti veljajo določbe omejitev objave po 6. odstavku 10.a člena ZDIJZ, kar velja tudi za izključno 'osebne' transakcijske račune fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, a teh računov niso evidentirale v registru transkacijskih računov kot računov poslovnih subjektov za namene opravljanja dejavnosti. V praksi torej zakon po razumevanju IP predvideva, da se za vse poslovne subjekte (tudi ko gre za fizične osebe, ki so v PRS registrirane za opravljanje dejavnosti, kot npr. s.p.) za tiste transakcijske račune, ki so jih poslovni subjekti registrirali kot račun poslovnega subjekta, objavlja podatke enako. Poimenovanje bančnih računov s strani bank kot 'osebni' račun ali 'poslovni' račun, pri tem z vidika ZVOP-1 upoštevajoč določbe predmetne zakonodaje ne igra nobene vloge.Lepo vas pozdravljamo, Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenkaPripravila:
Alenka Jerše,
namestnica informacijske pooblaščenke