Dokazi o snemanju soseda in kazenski pregon

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da ste želeli pridobiti dokaz o snemanju soseda, vendar vam je policist rekel, če se lahko IP obrne nanje za pridobitev dokaza, saj ga policisti hranijo kot dokaz. Prosite nas tudi, da če lahko glede na prejšnje dokaze, ki ste nam jih posredovali, uvedemo kazenski pregon nad imenovanim sosedom in vas o tem obveščamo.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Za zavarovanje svojih pravic se lahko najbolj zanesljivo obrnete na sodišče v civilnem ali kazenskem postopku (z možno podajo ovadbe državnemu tožilstvu), saj IP v primeru sosedovega izvajanja videonadzora ali drugega nedovoljenega slikovnega snemanja nima pristojnosti, če gre za obdelavo v okviru osebne ali domače dejavnosti, oziroma brez odredbe sodišča ne more vstopiti v stanovanje, iz katerega bi se domnevno izvajal videonadzor.

Policija vam lahko posreduje osebne podatke izključno, če za to obstaja ustrezna pravna podlaga. Tako lahko po Zakonu o nalogah in pooblastilih policije pisno zahtevate posredovanje takšnih podatkov, če izkažete pravni interes, vendar IP v primeru zavrnitve ni pritožbeni organ; v takšnem primeru bi se morali obrniti na sodišče. IP tudi ni pristojen za uvedbo kazenskega pregona.

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma poudarja, da konkretnega in dokončnega odgovora o zakonitosti obdelave osebnih podatkov v okviru mnenja v nobenem primeru ne more podati, saj lahko IP posamezne primere obdelave podatkov konkretno presoja zgolj v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka.

V primeru videonadzora oz. snemanja zasebne posesti okoli enostanovanjskih stavb je treba upoštevati, da se določbe Splošne uredbe in ZVOP-1 ne uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov, ki jo fizične osebe izvajajo med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. Videonadzor, ki ga posameznik izvaja iz svoje hiše ali nad svojimi nepremičninami, se praviloma šteje kot obdelava osebnih podatkov, ki se izvaja med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti, razen v primeru, ko se z njim snemajo tudi javne površine ter nepremičnine, ki niso v lasti posameznika, ki videonadzor izvaja.

Kadar se videonadzor izvaja med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti, posameznik sicer lahko sproži postopek pri IP, vendar pa je uspeh takšnega postopka vedno odvisen od konkretnih okoliščin in dokazov – predvsem slednji so v tovrstnih (zasebnih) primerih lahko problem. Upoštevati je namreč treba, da postavitev kamer, ki jih posameznik pritrdi na svojo hišo ali jih postavi v njeni okolici na svoji nepremičnini, sama po sebi še ne pomeni, da posameznik s takšnimi kamerami tudi dejansko snema javne površine ter nepremičnine, ki niso v njegovi lasti. Iz pogleda na postavljeno kamero namreč še ni mogoče ugotoviti, kaj le ta dejansko snema, če sploh, saj se v praksi pogosto dogaja, da imajo posamezniki postavljene zgolj »slepe kamere«, ki v resnici ne snemajo, vendar imajo le preprečevalni učinek. V tem primeru ne nastaja zbirka osebnih podatkov, zato IP ni pristojen za ukrepanje. Za uvedbo postopka v takšnem primeru IP torej potrebuje več dokazov, ki pričajo o nezakonitosti izvajanja videonadzora. Slednje je v primeru izvajanja videonadzora s strani posameznika še posebej pomembno, saj vstop v stanovanje in s tem povezan pregled videonadzornega sistema zaradi ustavne določbe nedotakljivosti stanovanja ni dopusten brez odredbe sodišča.

Pri izvajanju videonadzora v večstanovanjskih stavbah pa sicer lahko podate inšpekcijsko prijavo pri IP, vendar zgolj, če za to obstajajo ustrezni dokazi (konkretni videonadzorni posnetek, posnetek zaslonske slike kamere itd.). Iz dokazil mora biti jasno razvidno, da posameznik z videonadzornim sistemom dejansko snema površine, ki niso v njegovi lasti, in so posnetki takšne kakovosti, da omogočajo prepoznavo posameznikov (predložiti je treba npr. konkretni videonadzorni posnetek, posnetek zaslonske slike kamere itd.). Brez takšnih dokazil namreč IP ne more uvesti postopka nadzora, saj sam v stanovanje soseda brez odredbe sodišča ne more vstopiti.

IP pojasnjuje, da lahko v primeru snemanja brez ustrezne pravne podlage prizadeti posameznik po 134. členu Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/2007-UPB1, s spr., v nadaljevanju: OZ) vloži tožbo na sodišče, ki lahko odredi prenehanje dejanja (snemanja), s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica. Če nekdo brez dovoljenja in njihove vednosti snema druge ljudi na zemljišču izven meja svojih nepremičnin, je za svoja dejanja lahko tudi kazensko odgovoren. Neupravičeno slikovno snemanje namreč po 138. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/2012-UPB2, s spr.) predstavlja kaznivo dejanje, če storilec s svojim ravnanjem občutno poseže v zasebnost oziroma družinsko življenje drugega. Pregon se začne na predlog prizadete osebe. V primeru, ko je posamezniku s snemanjem njega, njegovih bližnjih ali njegovih prostorov ali pa s prikazovanjem posnetkov povzročena premoženjska ali nepremoženjska škoda, lahko od povzročitelja na podlagi 179. člena OZ zahteva odškodnino.

IP v primeru snemanja med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti nima pristojnosti nadzora, prav tako ne more vstopiti v stanovanje soseda, ki bi morebiti snemal vhode in stanovanja v večstanovanjskih stavbah, brez odredbe sodišča. V takšnih primerih se lahko za zavarovanje svojih pravic obrnete na sodišče, kot je pojasnjeno v zgornjem odstavku.

Iz istega razloga in širše, IP tudi nima pristojnosti od policije pridobivati kakršnih koli dokazov. Celo več, sami lahko od policije prejmete videoposnetke in druge dokaze, ki vsebujejo osebne podatke, izključno, če za to obstaja katera izmed pravnih podlag v zakonu. Prvi odstavek 116. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZNPPol) tako določa, da mora policija podatke, zbrane pri obravnavanju dogodka ali opravljanju policijskih nalog, na obrazloženo pisno zahtevo, v kateri morajo biti izkazane okoliščine iz četrtega odstavka 40. člena tega zakona, posredovati osebi, ki izkaže pravni interes. Četrti odstavek 40. člena določa, da smejo policisti ugotavljati identiteto osebe tudi na upravičeno zahtevo druge osebe, ki izkazuje premoženjsko in nepremoženjsko škodo, telesno poškodbo, sum storitve kaznivega dejanja ali prekrška in v podobnih primerih ter tako ugotovljene podatke posredovati upravičencu (…).

116. člen ZNPPol v drugem odstavku še določa, da mora upravičena oseba v pisni zahtevi natančno opredeliti vrsto podatka in namen, za katerega ga potrebuje.

Če policija vašo pisno in obrazloženo zahtevo zavrne, se lahko po pravno varstvo obrnete zgolj na sodišče, kajti Informacijski pooblaščenec v primeru takšne zavrnitve ni pritožbeni organ.

IP tudi ni pristojen za uvedbo kazenskega pregona, saj je glede nadzora nad obdelavo osebnih podatkov izključno organ inšpekcijskega nadzora in ne organ preiskovanja in pregona kaznivih dejanj.

Navajate tudi, da ste nam poslali določene dokaze, vendar IP tega v svojem poštno-dokumentacijskem sistemu pod vašim imenom nima zabeleženo, zabeleži pa se vsako prejeto pisanje.

Zaključujemo torej s povzetkom, da se lahko za zavarovanje svojih pravic najbolj zanesljivo obrnete na sodišče v civilnem ali kazenskem postopku (z možno podajo ovadbe državnemu tožilstvu).

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                                

mag. Polona Merc, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov