Uničenje izvida testa NIPT v ambulanti

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 22. 4. 2022 prejeli vaše vprašanje o tem, ali ste kot zasebni izvajalec zdravstvene dejavnosti dolžni uničiti izvid NIPT testa. Tega ste prejeli v okviru zdravstvene dokumentacije, ki vam je bila poslana s strani pacientkine prejšnje ginekološke ambulante. Pacientka pri vas ni podala zahteve za uničenje. Prejeli ste le obvestilo od izvajalca zasebnih genetskih preiskav, da jim sporočite, kdaj boste uničili predmetni izvid, ker ste njihov pogodbeni obdelovalec podatkov, pacientka pa je zahtevo za uničenje podala pri tem podjetju.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pri tem poudarjamo, da se izven inšpekcijskih postopkov ne moremo dokončno opredeljevati do konkretnih primerov obdelave osebnih podatkov. Poleg tega ne poznamo nobenih podrobnosti vašega razmerja z zasebnim podjetjem in glede izvedbe testiranja (kdo je naročnik, kdo je plačnik, kdo je upravljavec in kdo je bil izvajalec testiranja, medsebojne dogovorjene pravice in obveznosti, kakšno vlogo je imela prejšnja ambulanta…). Prav tako se v tem mnenju ne moremo opredeliti, ali ima konkretna pacientka pravico do izbrisa, ker nimamo na voljo vseh relevantnih informacij in ker nastopamo kot pritožbeni organ.

Če se predmetni izvid v vaši ambulanti res vodi le zaradi pogodbene obdelave osebnih podatkov (28. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov) kot zatrjuje podjetje, ki je ponudnik samoplačniškega genetskega testiranja, potem o usodi dokumenta odloča to podjetje, kot upravljavec izvida. 

Če je predmetni izvid del redne zdravstvene dokumentacije, ki je zakonito nastal ali bil pridobljen pri izvajanju naročene zdravstvene storitve, ga je treba – ne glede na voljo pacienta ali podjetja – še naprej hraniti v skladu s predpisanimi roki hrambe.

O b r a z l o ž i t e v:

Splošno pravilo glede obvezne hrambe osnovne zdravstvene dokumentacije je, da se ta hrani še deset let po smrti pacienta, pri čemer se manj pomembna dokumentacija hrani 15 let od nastanka. Podrobnosti določa Enotni klasifikacijski načrt za zdravstvene zavode (2017), ki se obvezno uporablja tudi za koncesionarje. To velja za vso “klasično” zdravstveno dokumentacijo, ki nastane ali je pridobljena tekom izvajanja zdravstvene dejavnosti pri izvajalcu, koncesionirane ali samoplačniške ali naročene s strani drugih izvajalcev ali pogodbenikov. Brez namena vnaprejšnjega opredeljevanja do narave vašega razmerja s podjetjem, dodatno pojasnjujemo, da naročilo zdravstvene storitve pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti, praviloma ne ustvarja razmerja pogodbene obdelave osebnih podatkov. V takih primerih sta ponavadi oba, izvajalec in naročnik (v vašem primeru podjetje), samostojna upravljavca dokumentacije. Izvajalec ima za vodenje podlago v zakonu, naročnik pa v pogodbi s posameznikom ali v privolitvi posameznika.

Primer pogodbene obdelave bi bil, če bi naročnik izvajalcu poslal surove podatke, ta pa bi jih za naročnika interpretiral oziroma pripravil strokovno mnenje, ki se ne uvršča med zdravstvene storitve. Ali je predmetni izvid predrojstvenega testiranja nastal oziroma bil pridobljen le v okviru pogodbene obdelave osebnih podatkov v smislu 28. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, IP v konkretnem primeru ne more ugotoviti. Če je temu res tako, gre za dokument, katerega upravljavec je zasebno podjetje, ki se ukvarja z genetskim testiranjem. Zato bi bili v tem primeru kot pogodbeni obdelovalec tudi dolžni upoštevati upravljavčeva navodila glede obdelave tega dokumenta, saj je za odločanje o njegovi usodi pristojen in odgovoren upravljavec. To velja tudi, če ste celotno zdravstveno dokumentacijo pridobili od pacientkinega prejšnjega izbranega ginekologa, saj je možno, da je bil ta pogodbeni obdelovalec v razmerju do podjetja. V tem primeru bi bilo treba izvd vrniti prejšnjemu izbranemu ginekologu.

Opozarjamo še na obveznost jasnega informiranja pacientov o tem, kdo pri neki samoplačniški storitvi nastopa kot naročnik storitve, kdo nastopa kot upravljavec dokumentacije in na kateri pravni podlagi, komu se dokumentacija posreduje in kakšne ima pacient pravice glede dokumentacije, ki pri storitvi nastane ali je pridobljena, ter pri kom lahko uveljavlja te pravice. To velja tako za podjetje, ki ponuja genetske preiskave kot za izvajalca zdravstvene dejavnosti.

Prijazen pozdrav,

Pripravil:

mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka