Pridobitev zdravstvene dokumentacije umrlega zunajzakonskega partnerja

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje. Zanima vas, ali zgolj navajanje vlagateljice zahteve, da je bila zunajzakonska partnerka umrlega, zadostuje za pridobitev zdravstvene dokumentacije na podlagi 42. člena Zakona o pacientovih pravicah.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo po pacientovi smrti mora zunajzakonski partner med drugim izkazati obstoj zunajzakonske skupnosti s pokojnim pacientom.

O b r a z l o ž i t e v:

Pravica do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo po pacientovi smrti je urejena v 42. členu Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08, 55/17, 177/20 in 100/22 – ZNUZSZS). Po pacientovi smrti ima pravico do seznanitve z njegovo zdravstveno dokumentacijo tudi pacientov zunajzakonski partner, ki mora izkazati obstoj zunajzakonske skupnosti s pokojnim pacientom. Ker zakon ne določa natančnih pravil, kdaj je neko zvezo mogoče šteti za zunajzakonsko skupnost, mora izvajalec zdravstvene dejavnosti v vsakem konkretnem primeru odločanja o utemeljenosti zahteve za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo presojati, ali zunajzakonska skupnost obstaja ali ne. Zgolj pavšalno zatrjevanje obstoja zunajzakonske skupnosti načeloma ne zadošča.

IP pa opozarja, da v okviru mnenja ne more presojati, ali je vlagateljica zahteve v konkretnem primeru izpolnila zakonske pogoje za seznanitev oziroma katere trditve ali dokazi so lahko relevantni, saj je za takšno presojo pristojen šele v morebitnem pritožbenem postopku. Če boste zahtevo za seznanitev zavrnili, ima namreč  vlagateljica zahteve možnost vložitve pritožbe pri IP v 15 dneh od prejema pisne zavrnilne odločitve.

O vsebini 42. člena ZPacP, upravičencih in pogojih, ki morajo biti izpolnjeni za seznanitev, je IP že izdal več mnenj, ki so dostopna na spletni strani https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/. Več o osebnih podatkih umrlih pa si lahko preberete tudi na spletni strani IP https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/in%C5%A1pekcijski-nadzor/najbolj-pogoste-kr%C5%A1itve/osebni-podatki-umrlih.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravila:                                                                                                                                

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka