Posredovanje zdravstvene dokumentacije pacientu brez naslova in razkritje zdravstvene dokumentacije sodnemu izvedencu v okviru pregleda pacienta

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 19. 4. 2022 prejeli vaše vprašanje glede načina posredovanja zdravstvene dokumentacije pacientu, ki je brezdomec in brez stalnega naslova. Pacient nima printerja in računalnika. Kljub temu je poslal zahtevo po e-pošti in prosi za posredovanje dokumentacije po e-pošti. Pacient naj bi vam poslal tudi sken osebne izkaznice. Kot bolnišnica ste pacientu po e-pošti poslali obrazec zahteve, ki ga lahko izpolni ter pošlje na vaš naslov, česar pa ne želi. Ste bolnišnica s področja psihiatrije.

Sprašujete tudi, kako ravnati, kadar v bolnišnico prihajajo sodni izvedenci pregledati paciente po sklepu sodišča. V nekem primeru ste izvedencu dovolili pregled pacienta na podlagi sklepa sodišča, pri čemer je izvedenec na oddelku dodatno zaprosil še za vpogled v zdravstveno dokumentacijo. Zaprosilu za vpogled niste ugodili, ker izvedenec ni predložil prošnje za vpogled.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pojasnjujemo še, da se kot pritožbeni organ na področju seznanitve z lastno zdravstveno dokumentacijo in kot inšpekcijski organ, izven teh uradnih postopkov ne moremo dokončno opredeljevati do konkretnih primerov.

1. Če ima pacient zagotovljen dostop do e-pošte, lahko na njegovo zahtevo prejme skenirano dokumentacijo po e-pošti upoštevajoč določbe ZEISZ glede presojanja ustreznosti elektronske identifikacije in smiselno ZUP, pri čemer mora biti (1) datoteka šifrirana, pacient pa mora geslo za dešifriranje prejeti po drugi poti in (2) se mora upravljavec prepričati, da je javljeni e-naslov res od pacienta ali njegovega pooblaščenca bodisi upoštevajoč določbe ZEISZ bodisi, da je bila zahteva podana osebno upravljavcu. Če zgoraj navedeno ni možno:

- lahko pacient reprodukcijo zdravstvene dokumentacije prevzame osebno, ali

- lahko pacient javi naslov za osebno vročanje po klasični pošti; v tem primeru se pošiljko pacientu pošlje na način osebne vročitve, na primer priporočeno s povratnico ali z vročitvijo po ZUP, ali

- lahko pacient za prevzem dokumentacije pooblasti koga drugega, vendar vam mora poslati verodostojno pooblastilo.

Izvajalec je odgovoren za to, da zdravstvene podatke res prejme prava oseba.

2. Sodni izvedenec se lahko seznani z zdravstveno dokumentacijo pacienta, če je tako določeno v sklepu oziroma odredbi sodišča. V tem primeru lahko za seznanitev zaprosi tudi ustno (npr. pri izvajanju pregleda pacienta), vendar je v tem primeru treba v zdravstveni dokumentaciji ustrezno zabeležiti vsaj informacije, kdo, kaj in kdaj je prejel na vpogled in da je bila zahteva podana ustno (osebno) ter priložiti kopijo sodnega akta.

O b r a z l o ž i t e v:

Ad 1:

Skrb izvajalca, da zagotovi pravilno ugotovitev identitete pacienta oziroma, da zagotovi vročitev zdravstvene dokumentacije v prave roke, je pomemben ukrep s področja varnosti osebnih podatkov (gl. 5. in 32. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov) in za to tudi nosi odgovornost. To pravilo je treba spoštovati tudi, če so pri pacientu podane posebne okoliščine, ki to izvajalčevo skrb otežujejo. 

Možnost, da pacient prejme zahtevano dokumentacijo po e-pošti izhaja iz prvega in tretjega odstavka 12. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki govorita o posredovanju informacij v pisni obliki, vključno z elektronskimi sredstvi.

Zahteva po šifriranju (kriptiranju) zdravstvenih podatkov pri prenosu prek elektronskih komunikacij izhaja iz 14. člena ZVOP-1. O tem je na spletni strani IP že dostopnih več mnenj.

Zahteva po identificiranju pacienta izhaja iz drugega odstavka 12. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov ter iz dejstva, da je upravičenec do seznanitve lahko le pacient, na katerega se dokumentacija nanaša. Tudi pri zahtevi, ki jo pacient pošlje po e-pošti, se je treba prepričati o tem oziroma, da je javljeni naslov e-pošte res od pacienta, na katerega se nanaša dokumentacija. V vašem primeru vam je pacient samoiniciativno poslal kopijo osebne izkaznice, kar v določenih okoliščinah morda lahko skupaj z drugimi okoliščinami predstavlja ustrezen dokaz o identiteti, toda tega IP v konkretnem primeru ne more presojati izven pritožbenega postopka.

Pacient lahko za prevzem dokumentacije (tudi za prevzem po e-pošti) pooblasti kogarkoli, vendar se je treba tudi v tem primeru prepričati, da je pooblastilo dal pacient, na katerega se dokumentacija nanaša. V zvezi s tem izpostavljamo, da Splošna uredba in Zakon o pacientovih pravicah ne določata konkretno postopkovnih podrobnosti glede načina identifikacije in vročanja. IP meni, da se zato lahko smisleno uporablja tudi Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), hkrati pa je treba glede presojanja ustreznosti elektronske identifikacije uporabljati Zakon o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja (ZEISZ), ki zavezuje tudi javne zavode. Glede na tveganja in nevarnosti zlorab bi v tem primeru bilo treba upoštevajoč 15. člen ZEISZ zahtevati sredstvo elektronske identifikacije srednje ali visoke ravni zanesljivosti, česar pa zakon izrecno ne opredeljuje, zato je ta presoja odgovornost upravljavca.

Če se reprodukcija zahtevane dokumentacije pošilja v papirni obliki po klasični pošti, bi se torej upoštevajoč zgoraj navedeno vročitev pravi osebi morala zagotoviti praviloma z osebnim vročanjem na način priporočene pošiljke s povratnico ali po pravilih ZUP.

Dodajamo še:

• da se zahteva za seznanitev z lastno zdravstveno dokumentacijo lahko vloži tudi izven obrazcev, ki jih ima v ta namen pripravljene izvajalec zdravstvene dejavnosti in
• da imajo v določenih primerih nekateri brezdomci lahko prijavljen uradni naslov pri pristojnih CSD-jih.

Ad 2:

Pregled pacienta s strani sodnega izvedenca in pregled zdravstvene dokumentacije sta popolnoma različni opravili.

Izvedenski pregled pacienta (npr. intervju in testiranje s psihodiagnostičnimi sredstvi) sam po sebi še ne vključuje pregleda zdravstvene dokumentacije. Pregled zdravstvene dokumentacije mora biti določen v sodnem aktu. Pri »golem« izvedenskem pregledu, z vidika izvajalca zdravstvene dejavnosti, kjer je pacient hospitaliziran, ne gre za obdelavo osebnih podatkov in je tudi ne vključuje. V tem primeru se osebni podatki le ustvarjajo s strani izvedenca (npr. zapiski in rezultati testov), ki je v fazi pregleda edini upravljavec teh osebnih podatkov.

Če izvedenec podatke o pacientu pridobiva tudi ustno od zaposlenih pri izvajalcu ali z vpogledom v zdravstveno dokumentacijo pri izvajalcu, gre za obdelavo osebnih podatkov, za katero mora biti podana pravna podlaga, ki jo zahteva system varstva osebnih podatkov – tj. privolitev pacienta ali akt sodišča v povezavi s prvim odstavkom 46. člena Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 22/18 in 3/22 – ZDeb), ki določa, da »morajo upravljavci uradnih evidenc, registrov, javnih knjig, zbirk osebnih podatkov in drugih varovanih podatkov sodnim izvedencem, sodnim cenilcem in sodnim tolmačem brezplačno in nemudoma, najpozneje pa v osmih dneh od prejema zahteve, posredovati podatke, ki jih potrebujejo za izdelavo izvedenskega mnenja ali cenitve oziroma tolmačenja ali prevoda na podlagi priložene odredbe ali sklepa sodišča oziroma upravnega organa za izdelavo izvedenskega mnenja ali cenitve oziroma odredbe za tolmačenje ali prevod«.

Način vložitve izvdenčeve zahteve ni pomemben, važno je le, da se izvajalec prepriča o tem, ali je med sodno določenimi nalogami izvedenca določen tudi pregled zdravstvene dokumentacije, ter da se zahteva in razkritje dokumentacije ustrezno dokumentirata. Zahteva po zagotavljanju sledljivosti izhaja iz 24. člena ZVOP-1. Ustno zahtevo izvedenca se lahko zabeleži tudi kot uradni zaznamek ali zapisnik.

Prijazen pozdrav,

Pripravil:

mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka