Posredovanje posnetkov VN sistema

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede pridobitve posnetkov videonadzornega sistema.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, 177/20, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa v okviru mnenja presojati ustreznosti posameznih obdelav osebnih podatkov z vidika skladnosti z obstoječimi predpisi. Presojo o ustreznosti lahko izvede le v okviru konkretnega inšpekcijskega ali upravnega postopka. To pomeni, da IP v okviru izdaje mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje konkretnih osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je takšna obdelava osebnih podatkov zakonita.

Osebne podatke je skladno s Splošno uredbo o varstvu podatkov dovoljeno zbirati le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni (gre za t.i. načelo omejitve namena, ki je določeno v (b) točki prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Upravljavec zbirke posnetkov, ki nastaja ob izvajanju videonadzora, lahko videoposnetke pregleduje le v skladu z osnovnimi nameni njihovega zbiranja (npr. zaradi varnosti ljudi ali premoženja). V kolikor je konkretni upravljavec videonadzor uvedel za namene varovanja ljudi in premoženja, potem je dopustno, da lahko izvajalec videonadzora posnetke pregleduje oziroma uporabi kot dokazno gradivo v  primeru,  ko  bi  prišlo  do  poškodovanja  ali  odtujitve  njegovega  premoženja (uporaba za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov v zvezi s takšnim dogodkom) oziroma ob  nekem  deviantnem  dogodku,  ko  bi  bil  videoposnetek  le  dodaten dokaz v prekrškovnem ali kazenskem postopku.

Ob tem IP opozarja na načelo najmanjšega obsega podatkov, ki določa, da morajo biti pod pogojem, da obstaja pravna podlaga, osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je potrebno obdelovati samo toliko osebnih podatkov, kolikor je nujno potrebno za dosego zakonitega namena obdelave. V posnetke se lahko vpogleda torej le, kadar pride do okoliščin, ki jih opisujejo pogoji za uvedbo videonadzornega sistema.

IP splošno pojasnjuje, da mora vsak upravljavec za zakonito obdelavo osebnih podatkov imeti ustrezno pravno podlago iz 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki določa, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.«.

Skladno z navedenim lahko torej upravljavec videonadzornega sistema posnetke posreduje tretjim osebam zgolj pod pogojem, če le-ti izkažejo ustrezno pravno podlago. Za pridobivanje konkretnih podatkov (v konkretnem primeru posnetka videonadzornega sistema konkretnega upravljavca) mora torej prosilec imeti ustrezno pravno podlago ob upoštevanju načela sorazmernosti in načela omejitve namena obdelav osebnih podatkov. Upravljavec videonadzornega sistema tako posnetkov sistema brez ustrezne pravne podlage ne sme posredovati naprej, saj gre pri tem za obdelavo osebnih podatkov.

IP glede pridobivanja osebnih podatkov s strani odvetnika uvodoma splošno pojasnjuje, da določba 10. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv; Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 - odl. US, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 8/16 - odl. US, 46/16, 36/19) v prvem odstavku določa subjekte, ki so ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov, dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno posredovati odvetniku podatke, ki jih ta potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika. Gre za državne organe, organe samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilce javnih pooblastil. Odvetnik v skladu z drugim odstavkom istega člena nima te pravice, če gre za osebne podatke, ki so na podlagi posebnih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom.

IP ob tem dodaja, da mora odvetnik v zahtevi za posredovanje podatkov jasno opredeliti posamično zadevo, v zvezi s katero pridobiva osebne podatke, pri čemer je »posamično zadevo« treba razumeti kot konkretno pravno razmerje, v katerem je odvetnikova stranka in v zvezi s katerim je odvetnik pooblaščen stranki nuditi določeno storitev. Po mnenju IP torej stranka ne more pooblastiti odvetnika zgolj za (splošno) pridobivanje osebnih podatkov tretjih oseb, ampak jih sme odvetnik pridobiti le, kadar so potrebni za zastopanje stranke v konkretni zadevi. Odvetniški poklic je namreč namenjen pravni pomoči in zastopanju strank v posamičnih zadevah, ne pa (splošnemu) pridobivanju osebnih podatkov tretjih oseb. Odvetnik mora tako v svoji zahtevi za pridobitev podatkov izkazati, da posamezne odvetniške storitve za svojo stranko brez zahtevanih podatkov ne bo mogel opraviti, da so torej podatki potrebni za opravo odvetniške storitve oziroma za namen uveljavljanja, izvajanja ali obrambo pravnih zahtevkov.

IP še pojasnjuje, da bi v primeru, da je prišlo do kraje ali drugega škodnega dogodka, kot primeroma opisujete v svojem zaprosilu za mnenje,  lahko do navedenih posnetkov za namene dokazovanja (ob izpolnitvi katere od navedenih pravnih podlag) eventualno lahko dostopali tudi policija, zavarovalnica ali sodišče.

IP sklepno ponovno poudarja, da v okviru izdaje mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje podatkov zakonito. Konkretno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov, v konkretnem primeru torej upravljavec videonadzornega sistema. Ta nosi tudi odgovornost za tovrstno opravljeno presojo. IP se namreč ne more in ne sme postaviti v vlogo odločevalca (razsojevalca) v posameznih primerih in odločiti o upravičenosti posredovanja podatkov ali celo odrediti/prepovedati določenemu zavezancu posredovanje določenih podatkov.

S spoštovanjem.

Pripravil:

Matej Sironič,                                                   

Svetovalec pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka