Posredovanje osebnih podatkov s strani ZPIZ za namene dokazovanja v pravdnem postopku

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da na sodišču poteka pravda zaradi spora med dediči. Na zahtevo odvetniške pisarne je ZPIZ posredoval vse podatke o vaših plačah za več kot 40 let, spor na sodišču pa zajema le nakupe nepremičnin v dveh vmesnih letih. Zanima vas, ali je odvetniška pisarna nasprotne stranke upravičena do vaših podatkov za 40 let, torej izven obdobja nakupa nepremičnin.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

Če je posredovanje osebnih podatkov odredilo sodišče na predlog nasprotne stranke, ima za to vsekakor podlago Zakonu o pravdnem postopku. Tudi sami odvetniki pa imajo skladno z 10. členom Zakona o odvetništvu pravico pridobivanja osebnih podatkov od nekaterih subjektov (med drugim tudi ZPIZ), kadar takšne osebne podatke potrebujejo pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi. Katere osebne podatke in v kakšnem obsegu pa je stvar presoje v posamičnem primeru; IP žal te presoje v mnenju ne more opraviti. ZPIZ ali sodišče vsekakor lahko opozorite na spoštovanje načela sorazmernosti.

Obrazložitev

Uvodoma pojasnjujemo, da je bil sprejet nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2), ki začne veljati dne 26. 1. 2023.

Novi ZVOP-2 vprašanje posredovanja osebnih podatkov sicer ureja nekoliko drugače kot obstoječi ZVOP-1, predvsem v smislu postopka posredovanja osebnih podatkov, vendar pa pravne podlage, ki omogočajo ali narekujejo posredovanje osebnih podatkov, ostajajo enake. Za referenco navajamo določbo novega prvega odstavka 39. člena ZVOP-2, ki določa: »Osebe javnega sektorja posredujejo osebne podatke drugim osebam javnega sektorja ali drugim fizičnim ali pravnim osebam, če je za posredovanje dana pravna podlaga v skladu s 6. členom tega zakona, ter na podlagi zahteve iz prvega odstavka 41. člena tega zakona, razen če drug zakon določa drugače. Prejemnik podatkov sme osebne podatke obdelovati samo za namen, za uresničevanje katerega se mu posredujejo.«

Iz vašega zaprosila za mnenje sicer ne izhaja povsem jasno, ali je odvetniška družba nasprotne stranke sama zahtevala in pridobila podatke od ZPIZ ali je predlagala pridobivanje ustreznih podatkov sodišču in je sodišče sprejelo odredbo o posredovanju podatkov. Ker ima sodišče nesporno pravno podlago zahtevati podatke že v Zakonu o pravdnem postopku, v nadaljevanju podajamo mnenje glede posredovanja osebnih podatkov odvetniški družbi nasprotne stranke brez posredovanja sodišča.

V takšnih okoliščinah IP poudarja, da je treba upoštevati 10. člen Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZOdv), ki v prvem odstavku določa, da so državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno dati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika.

Skladno z navedeno določbo je odvetnik torej upravičen do pridobivanja vaših osebnih podatkov od ZPIZ, kadar te podatke potrebuje za opravljanje dejanj, ki sodijo med storitve odvetniškega poklica. Storitve odvetniškega poklica pa so skladno z določbo 2. člena ZOdv pravno svetovanje, zastopanje in zagovarjanje stranke pred sodišči in drugimi državnimi organi, sestavljanje listin in zastopanje stranke v njihovih pravnih razmerjih. IP meni, da je pridobivanje osebnih podatkov dovoljeno, če jih odvetnik potrebuje za opravljanje zgoraj navedenih storitev skladno z ZOdv. Če pa bi odvetnik osebne podatke zgolj pridobil in pri tem ne bi opravil nobene storitve za svojo stranko, bi lahko šlo za nezakonito obdelavo osebnih podatkov.

Pri tem pa se postavlja bistveno vprašanje obsega posredovanih osebnih podatkov oziroma vprašanje načela sorazmernosti. V vašem zaprosilu za mnenje opisujete, da je odvetniška družba zahtevala podatke za obdobje okoli 40 let, medtem ko naj bi bili za spor na sodišču relevantni le dve časovni obdobji v povezavi s prodajo nepremičnin.

Žal se IP v mnenju ne more konkretno opredeliti do vprašanja, ali je odvetniška družba upravičena do vseh podatkov o vaših plačah ali ne, saj bi to preseglo naša pooblastila pri izdajanju neobveznih mnenj. Na načelni ravni pa lahko opozorimo na pomembno načelo Splošne uredbe, in sicer načelo najmanjšega obsega podatkov oziroma načelo sorazmernosti. Iz točke (c) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe tako izhaja, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. ZPIZ torej ne sme posredovati tistih osebnih podatkov, ki presegajo namene, za katere se zahteva njihovo posredovanje (na primer za uveljavljanje pravnega zahtevka ali obrambo pred pravnim zahtevkom). Kateri osebni podatki so potrebni za doseganje teh namenov pa je stvar presoje v vsakem posamičnem primeru. IP meni, da lahko ZPIZ in/ali pristojno pravdno sodišče opozorite oziroma prosite za spoštovanje načela sorazmernosti.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                                

mag. Polona Merc, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov