Posredovanje osebnih podatkov morebitnemu dediču pred razpisom zapuščinske razprave

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis z željo, da IP določeni banki dopove, da mora vaši svakinji sporočiti številko transakcijskega računa in številko trgovalnega računa vašega pokojnega brata, da jih lahko svakinja vpiše v smrtovnico. Banka je vaši sorodnici odgovorila, da gospa v tem trenutku še ni dedič, saj zapuščinska razprava še ni bila razpisana.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

Banka mora v primeru izpolnjenih zakonskih pogojev posredovati osebne podatke o umrlem posamezniku. Po dosedanji ureditvi, ki jo je vseboval ZVOP-1, je bila dolžnost posredovanja osebnih podatkov zakonitemu dediču prvega in drugega dednega reda v primeru izkazanega pravnega interesa. Oseba postane zakoniti dedič s trenutkom zapustnikove smrti, ne s trenutkom razpisa zapuščinske razprave. Vendar se bo ureditev z uveljavitvijo ZVOP-2 dne 26. 1. 2023 režim posredovanja osebnih podatkov umrlih posameznikov spremenil in je po tem datumu potrebno upoštevati novo ureditev.

Obrazložitev

Za vsako obdelavo osebnih podatkov je treba imeti ustrezno in zakonito pravno podlago. Te so določene v prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe in so sledeče:

• privolitev (točka (a)),
• sklenitev ali izvajanje pogodbe (točka (b)),
• zakon (točka (c)),
• zaščita življenjskih interesov posameznika (točka (d)),
• izvajanje javne naloge (točka (e) v zvezi s četrtim odstavkom 9. člena ZVOP-1),
• zakoniti interesi upravljavca, če ne prevladajo interesi in pravice oz. svoboščine posameznika (točka (f)).

Za vsako obdelavo osebnih podatkov mora torej obstajati ustrezna pravna podlaga, ki jo mora že pred obdelavo osebnih podatkov natančno razčistiti upravljavec osebnih podatkov, ki mora biti zmožen tudi dokazati zakonitost obdelave osebnih podatkov.

Kadar gre za obdelavo osebnih podatkov umrlih posameznikov, je treba upoštevati določbe zakona, saj je to področje posebej urejeno. V trenutku pisanja tega mnenja in v času, ko je vaša svakinja želela pridobiti osebne podatke vašega pokojnega brata (njenega zakonca ali zunajzakonskega partnerja, če sklepamo pravilno) je v veljavi ZVOP-1, ki obdelavo osebnih podatkov umrlih posameznikov ureja v 23. členu. Slednji določa, da upravljavec osebnih podatkov podatke o umrlem posamezniku posreduje osebi, ki je po zakonu, ki ureja dedovanje, njegov zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda, če za uporabo osebnih podatkov izkaže pravni interes, umrli posameznik pa ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov.

Banka je posredovanje zavrnila, češ da zapuščinska razprava še ni bila razpisana, a pri tem IP poudarja, da se dedovanje uvede s trenutkom smrti (prvi odstavek 123. člena Zakona o dedovanju), s smrtjo posameznika pa postanejo osebe, ki sodijo v prvi in drugi dedni red, njegovi zakoniti dediči. To ne pomeni, da bodo zakoniti dediči po zapustniku dejansko tudi dedovali (dedovanje je možno po zakonu ali oporoki, o tem odloči sodišče v zapuščinskem postopku), pomeni pa, da z uvedbo dedovanja (trenutkom smrti) zakon določa, katere osebe štejejo za dediče prvega in drugega dednega reda.

Če je vaša svakinja zakonita dedinja prvega ali drugega dednega reda (torej zakonec ali zunajzakonski partner) vašega brata in je izkazala pravni interes, bi ji banka morala posredovati podatke o umrlem posamezniku, ki so potrebni za dosego namena, zaradi katerega se izkazuje pravni interes.

IP pa na tem mestu poudarja, da bo 26. 1. 2023 stopil v veljavo novi Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), ki obdelavo osebnih podatkov umrlih posameznikov ureja drugače. Drugi odstavek 9. člena ZVOP-2 (še ne v veljavi) določa, da upravljavec podatke o umrlem posamezniku posreduje le tistim uporabnikom, ki so za obdelavo osebnih podatkov pooblaščeni z zakonom, in tistim uporabnikom, ki izkažejo pravni interes za uveljavljanje pravic pred subjekti javnega sektorja. Tretji odstavek istega člena določa pridobivanje osebnih podatkov o umrlem posamezniku brez obveznosti izkazovanja pravnega interesa: upravljavec posreduje takšne osebne podatke na njihovo zahtevo zakoncu, zunajzakonskemu partnerju, otrokom, staršem ali dedičem, če umrli posameznik ni pisno prepovedal upravljavcu posredovanja njegovih osebnih podatkov ali če drug zakon ne določa drugače.

Svetujemo vam, da se ponovno obrnete na banko, kajti določbe zakonodaje s področja varstva osebnih podatkov ne smejo biti ovira za legitimno uresničevanje pravic, upravičenj in zakonitih možnosti posameznikov.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                                

mag. Polona Merc, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov