Objava fotografij mladoletne osebe z neprimerno vsebino

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaš dopis, v katerem nas seznanjate, da je bil vaš sin na maturantskem izletu z agencijo, ki je na svojih družbenih omrežjih objavila fotografijo, ki prikazuje neprimerno obnašanje. Pojasnjujete nam, da ste agencijo takoj kontaktirali s prošnjo po izbrisu fotografije, kjer so zadevne slike že odstranili. Glede na to, da je po vašem mnenju škoda že storjena, v pogodbi z agencijo pa nikjer niste dovolili, da lahko objavljajo fotografije brez dovoljenja staršev, vas zanima, kaj lahko v konkretni situaciji storite. Menite, da agencija izkorišča vaše otroke za samopromocijo.

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 76. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, v nadaljevanju ZVOPOKD), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

1.     IP je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: Ustava RS).

2.     Objava fotografije posameznika na družbenih omrežjih ne predstavlja nujno kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov. Pri javni objavi fotografije, na kateri je upodobljen posameznik, gre lahko namreč za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost.

O b r a z l o ž i t e v:

IP v zvezi z vašo situacijo poudarja, da fotografije oziroma posnetki posameznikov pomenijo varovane osebne podatke po Splošni uredbi o varstvu podatkov le, kadar določajo ali omogočajo določljivost posameznika, predvsem takrat, ko je posameznik na fotografiji oziroma posnetku jasno in nedvoumno razviden in bi se bi se ga dalo na ta način identificirati, prepoznati in določiti, ali ko se hkrati s posnetki in fotografijami obdelujejo tudi drugi osebni podatki o posamezniku kot na primer njegovo ime in priimek, njegova letnica rojstva in podobno. V tem primeru je za njihovo obdelavo treba zagotoviti ustrezno pravno podlago. Pravna podlaga je temelj vsake obdelave osebnih podatkov in glavni predpogoj, da upravljavec sploh lahko obdeluje osebne podatke. Za zakonito obdelavo mora torej obstajati ena od možnih pravnih podlag določene v prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe, in sicer bi glede na opisano situacijo upravljavec praviloma lahko obdeloval osebne podatke posameznika: ker ste mu za to dali privolitev; ker je obdelava potrebna za sklenitev in izvajanje pogodbe ali ker je obdelava lahko potrebna zaradi zakonitih interesov upravljavca (ki pa ne smejo prevladati nad pravicami in svoboščinami upodobljenega posameznika na sliki).

Ali in v kolikšni meri je upravljavec osebnih podatkov (konkretna agencija) zagotovil ustrezno in zakonito pravno podlago za objavo fotografije posameznika pa IP ne more presojati v okviru zadevnega mnenja, saj bi IP tovrstno presojo lahko opravil le v okviru inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka in ne okviru zadevnega splošnega mnenja. Razlog za to je med drugim v tem, da ne razpolagamo z vso relevantno dokumentacijo, okoliščinami in pravnimi podlagami konkretnega primera, zaradi česar bi lahko podali povsem napačno stališče. Presoja zakonitosti posameznih obdelav oziroma spoštovanje izvajanja zakonodaje s področja varstva osebnih podatkov se opravlja v postopku inšpekcijskega nadzora, v katerem so zagotovljene tudi vse varovalke in procesne pravice udeležencem postopka. Neobvezna mnenja IP torej niso namenjena presoji zakonitosti posameznih obdelav in ravnanj konkretnih upravljavcev, temveč podaji načelnih in splošnih stališč glede interpretacije določb zakonov, ki se nanašajo na varstvo osebnih podatkov.

Upoštevaje zgoraj navedeno pa dodatno opozarjamo, da bi z objavo fotografij posameznikov lahko prišlo (poleg morebitnega posega v pravico do varstva osebnih podatkov) tudi do posega v širši krog varstva pravic zasebnosti in osebnostnih pravic (npr. pravica do lastne podobe, kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime itd.), za varstvo katerih IP ni pristojen ter je v primeru kršitev predvidena možnost sodnega (civilnega in kazenskopravnega ) varstva.

V kolikor bi se v vašem konkretnem primeru izkazalo, da se določbe Splošne uredbe uporabljajo za opisano objavo fotografije na družbenem omrežju pa imate kot zakoniti zastopnik mladoletnega otroka pravico, da pri upravljavcu uveljavljate t.i. pravico do izbrisa oz. pozabe. Skladno s 17. členom Splošne uredbe ima namreč posameznik (oz. njegov zakoniti zastopnik), na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja izbriše osebne podatke v zvezi z njim, upravljavec pa ima obveznost osebne podatke brez nepotrebnega odlašanja izbrisati.  Glede na vaša pojasnila, češ da je upravljavec neprimerno sliko takoj po vašem posredovanju že odstranil, pa IP meni, da do kršitve v povezavi z uveljavljanjem vaše pravice do izbrisa, glede na podatke, s katerimi razpolagamo, najverjetneje ni prišlo. 

V upanju, da ste dobili odgovor na vaša vprašanja, vas lepo pozdravljamo.

Pripravil:                                                                                                                                  

Grega Rudolf,

asistent svetovalca pri IP          

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka