Obdelava OP pri pošiljanju tržnega pisma s strani nepremičninske agencije
+ -Številka: 07121-1/2022/555
Kategorije: Neposredno trženje, nagradne igre
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaš dopis, v katerem nas seznanjate, da je vaša mama na naslov stalnega prebivališča prejela tržno pismo nepremičninske agencije, v katerem nepremičninsko agentko zanima, če razmišlja o prodaji njene nepremičnine. V zvezi s tem pismom, vas zanima, ali lahko nepremičninske agencije, preko evidenc, poiščejo v zemljiški knjigi imena in naslove lastnikov nepremičnin, da jim pošiljajo tovrstne ponudbe.
***
Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 76. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, v nadaljevanju ZVOPOKD), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
- Podatki, ki se nanašajo na posamezno nepremičnino (parcelna številka, katastrska občina, velikost parcele, ipd.) niso varovani osebni podatki.
- Vsi vpisani podatki v glavni knjigi zemljiške knjige so javni in jih sme vsakdo pregledovati, prepisovati ali zahtevati, da mu zemljiškoknjižno sodišče izda overjeni izpisek iz zemljiške knjige.
- Upravljavec osebnih podatkov lahko uporablja osebne podatke posameznikov, ki jih je zbral iz javno dostopnih virov tudi za namene ponujanja storitev.
O b r a z l o ž i t e v:
IP uvodoma poudarja, da konkretnega in dokončnega odgovora o zakonitosti obdelave osebnih podatkov v okviru mnenja v nobenem primeru ne more podati, saj lahko IP posamezne primere obdelave podatkov konkretno presoja zgolj v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka.
Pri tem IP nadalje pojasnjuje, da se je do podobnega vprašanja vašemu že opredelil v okviru presoje konkretne prijave kršitve varstva osebnih podatkov, v zvezi s čimer ni zaznal kršitev določb Splošne uredbe o varstvu podatkov kot tudi ne kršitev določb ZVOP-1.
V zvezi z vašim vprašanjem, upoštevaje zgoraj navedeno, pojasnjujemo, da podatki, ki se nanašajo na posamezno nepremičnino (parcelna številka, katastrska občina, velikost parcele, ipd.), niso varovani osebni podatki. Če posameznik na podlagi parcelnih številk z vpogledom v zemljiško knjigo določi posameznike, ki so lastniki parcel, ne gre za obdelavo osebnih podatkov v nasprotju z ZVOP-1 oziroma s Splošno uredbo.
Tudi Upravno sodišče RS je s sodbo I U 1719/2012 z dne 19. 6. 2013 potrdilo opisanemu stališču in poudarilo, da podatki, ki se nanašajo na posamezno nepremičnino, to je parcelna številka v povezavi z katastrsko občino, niso varovani osebni podatki. V sodbi je sodišče pojasnilo, da je na podlagi parcelne številke preko podatkov, objavljenih v javnih knjigah, mogoče identificirati lastnika posameznih parcel, vendar pa je ob tem potrebno upoštevati, da dostop do osebnih podatkov iz zemljiške knjige ne pomeni neustavnega, nezakonitega ali neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznikov, ki sta varovana z ZVOP-1. Zemljiška knjiga je namreč javna knjiga, ki je namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičnino, kjer so vsi vpisi v zemljiško knjigo javni. Nadalje je tudi pojasnilo, da so vsi vpisani podatki v glavni knjigi zemljiške knjige javni in jih sme vsakdo pregledovati, prepisovati ali zahtevati, da mu zemljiškoknjižno sodišče izda overjeni izpisek iz zemljiške knjige. Torej poseben zakon določa, da je podatek o lastniku nepremičnine javen, poleg tega pa še druge stvarne pravice na nepremičninah.
Temeljno načelo varstva osebnih podatkov je, da se osebni podatki ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv z namenom zbiranja (člen 5(1)(b) Splošne uredbe). Pri posredovani vsebini trženjskega pisma s strani nepremičninske agencije gre torej najverjetneje za namen neposrednega trženja njihove storitve.
Po prvem odstavku 72. člena ZVOP-1, ki velja za neposredno trženje fizičnim osebam po navadni pošti, lahko upravljavec osebnih podatkov uporablja osebne podatke posameznikov, ki jih je zbral iz javno dostopnih virov ali v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti, tudi za namene ponujanja blaga, storitev, zaposlitev ali začasnega opravljanja del.
Skladno z drugim odstavkom 72. člena ZVOP-1 lahko upravljavec za namene neposrednega trženja osebnih podatkov uporablja naslednje osebne podatke, ki jih je zbral v skladu s prejšnjim odstavkom: osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, telefonsko številko, naslov elektronske pošte ter številko telefaksa.
Glede na to, da so podatki iz zemljiške knjige javni po Zakonu o zemljiški knjigi in ker ZVOP-1 izrecno dopušča uporabo javno dostopnih osebnih podatkov za namen neposrednega trženja (torej tudi osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča lastnika nepremičnine), je IP mnenja, da bi najverjetneje v vašem opisanem primeru šlo za dopustno obdelavo osebnih podatkov. Kot pa že pojasnjeno pa bi dokončno presojo skladnosti s predpisi glede VOP lahko IP izvedel zgolj v okviru inšpekcijskega oz. drugega upravnega postopka.
Za lažjo predstavo pravil na področju neposrednega trženja si lahko dodatno ogledate tudi našo infografiko: https://upravljavec.si/pogosta-vprasanja/komunikacija-b2c-in-b2b/ ter preberete več o neposrednem trženju na spletni strani: https://upravljavec.si/neposredno-trzenje-posameznikom-kaj-je-treba-vedeti/.
V upanju, da ste dobili odgovor na vaše vprašanje, vas lepo pozdravljamo.
Pripravil:
Grega Rudolf,
asistent svetovalca pri IP
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka