Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Javna objava osebnih podatkov v izreku okoljevarstvenega dovoljenja

+ -

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Datum: 28.11.2022
Številka: 07120-1/2022/430
Kategorije: Pravne podlage, Svetovni splet

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da Ministrstvo za okolje in prostor izdaja okoljevarstvena dovoljenja za predelavo odpadkov po postopku predelave R10 na podlagi prvega odstavka 129. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-2), v povezavi z Uredbo o odpadkih in Uredbo o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov. Slednja določa, da mora okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov po postopku predelave R10 vsebovati tudi kraj vnosa zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine, vključno z imeni lastnikov zemljišč. Ministrstvo sicer ob vsaki spremembi okoljevarstvenega dovoljenja, izdanega v skladu z ZVO-2, izda tudi čistopis izreka spremenjenega okoljevarstvenega dovoljenja, ki ga objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave. Menite, da sicer ni sporno, da objavo čistopisa določa zakon (107. člen ZVO-2), vas pa zanima, ali je sporno, da vsebino takega okoljevarstvenega dovoljenja določa pravni predpis, ki je hierarhično nižji od zakona (torej Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov).

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

 

 

Obdelavo osebnih podatkov in podatke, ki se obdelujejo, mora določati zakon. V primeru, ki ga opisujete, se zdi, da temu ni tako, zato IP meni, da je obstoječa ureditev sporna najmanj z vidika določnosti in jasnosti pravnega predpisa.

 

 

Obrazložitev

 

IP uvodoma zgolj za primerjavo navaja, da je v četrtem odstavku 129. člena ZVO-2 določeno, da če se okoljevarstveno dovoljenje nanaša na odlagališče odpadkov, mora izrek okoljevarstvenega dovoljenja, ki se v čistopisu nato tudi objavi, vsebovati tudi »identifikacijske znake, s katerimi so zemljiške parcele, na katerih je odlagališče odpadkov, vpisane v zemljiško knjigo.« Iz tega jasno izhaja, da je zakonodajalec z zakonom določil javno objavo identifikacijskih znakov, s katerimi so zemljiške parcele vpisane v zemljiško knjigo, ti identifikacijski znaki pa lahko pod določenimi pogoji predstavljajo tudi osebne podatke posameznikov, lastnikov zemljiških parcel. Navedena odločba je relativno jasna in nedvoumna.

 

Nasprotno pa v primeru, ki ga opisujete, javno objavo osebnih podatkov (imena lastnikov zemljišč) posredno določa kar uredba, in sicer Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov v povezavi z določbo ZVO-2 glede javne objave čistopisa izreka spremenjenega okoljevarstvenega dovoljenja.

 

V zvezi z vprašanjem določitve obdelave osebnih podatkov s podzakonskim predpisom IP poudarja, da drugi odstavek 38. člena Ustave RS določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor, in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Iz ustavnopravne prakse izhaja, da mora zakon določiti tako obdelavo osebnih podatkov kot tudi osebne podatke, ki se obdelujejo. Iz Splošne uredbe o varstvu podatkov izhaja, da mora pravo države članice, kadar je to podlaga za obdelavo osebnih podatkov, določiti tudi namen obdelave. Ustavno sodišče RS je že večkrat poudarilo, da obdelave osebnih podatkov ne more določati pravni akt, hierarhično nižji od zakona. Zakon pa v konkretnem primeru izrecno ne določa javne objave osebnih podatkov, vsaj ne konkretizirano, jasno in določno, saj ne določa ne nabora osebnih podatkov, ki naj se objavijo, ne namena javne objave osebnih podatkov.

 

Ne glede na navedeno pa je treba upoštevati, da so upravni organi vezani na določbe (tudi morebiti neustavnega in/ali nezakonitega) pravnega predpisa nižje hierarhične ravni od zakona, in pri svojem delovanju nimajo možnosti uporabe instituta exceptio illegalis oziroma spregleda nezakonitega podzakonskega predpisa.

 

Poleg izpostavljenega problema, da zakon v konkretnem primeru izrecno ne določa obdelave osebnih podatkov, določa pa jo podzakonski predpis, IP opozarja tudi na spornost oziroma nedoločnost same določbe prve alineje tretjega odstavka 9. člena Uredbe o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov. Slednja določa (posredno z uporabo določbe tretjega odstavka 107. člena ZVO-2), da se v izreku okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo odpadkov navede in torej tudi javno objavi »kraj vnosa zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine, vključno z imeni lastnikov zemljišč.« Zakonodaja ne daje nikakršne indikacije, kateri podatki konkretno naj bi se objavili pod pojmom »imena lastnikov zemljišč«. Določba zakona (v konkretnem primeru pa celo zgolj uredbe), ki prepušča nabor osebnih podatkov, ki naj se objavijo, domišljiji naslovnika, nikakor ne izpolnjuje pogoja jasnosti in določnosti pravnega predpisa. Primeroma lahko navedemo, v kakšno sklepanje bi naslovnika pravnega predpisa primorala omenjena določba: vprašati bi se moral, kateri podatki so »mišljeni« pod pojmom »imena lastnikov«; sklepati bi moral, da pri tem verjetno niso mišljena samo osebna imena, temveč vsaj tudi priimki, vendar pa bi nadalje moral ugotoviti, da je tudi kombinacija imena in priimka premalo, da bi se nesporno vedelo, na katero točno določeno osebo v konkretnem primeru se nanaša objava. Oseb z istim imenom in priimkom v Sloveniji je namreč veliko. Nekoliko bi to množico zožil »kraj vnosa zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine«, vendar vsekakor ne dovolj, da bi bilo zagotovljena točnost objavljenih podatkov. Iz vsega navedenega izhaja nejasnost pravnega predpisa.

 

IP je v pričujočem mnenju strnil le nekaj pomislekov glede obstoječega predpisa, ki je tudi pri vas vzbudil dvome glede ustreznosti v smislu zakonodaje s področja varstva osebnih podatkov. Ker smo že izpostavili, da upravni organ nima možnosti uporabe instituta exceptio illegalis, bi bila ustrezna rešitev sprememba zakonodaje, na kar imate kot ministrstvo nekaj vpliva.

 

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

 

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

informacijska pooblaščenka

 

Pripravila:                                                                                                                                

mag. Polona Merc, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov