Javna objava elektronske komunikacije

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede določene javne  objave na socialnem omrežju.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, 177/20, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP v okviru mnenja ne more presojati ustreznosti posameznih obdelav osebnih podatkov z vidika skladnosti z obstoječimi predpisi.

IP je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije.

Posameznik lahko širši del svoje pravice do zasebnosti z vidika varstva tajnosti pisem in drugih občil (npr. razkritje vsebine) zavaruje preko postopkov pred pristojnimi sodišči bodisi v civilnem bodisi v kazenskem postopku.

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa v okviru mnenja presojati ustreznosti posameznih obdelav osebnih podatkov z vidika skladnosti z obstoječimi predpisi. Presojo o ustreznosti lahko izvede le v okviru konkretnega inšpekcijskega ali upravnega postopka.

IP uvodoma opozarja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Ustava RS; Uradni list RS, št. 33/91-I, s spremembami in dopolnitvami). Objava osebnih podatkov posameznika na socialnem omrežju sama po sebi ne predstavlja nujno kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov, lahko pa gre za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost.

IP nadalje pojasnjuje, da vsi osebni podatki sami po sebi ne uživajo zaščite v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov in ZVOP-1, temveč so te zaščite deležni le v primeru, če gre za obdelavo osebnih podatkov v celoti ali delno z avtomatiziranimi sredstvi in za drugačno obdelavo kakor z avtomatiziranimi sredstvi za osebne podatke, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke, kot to določa prvi odstavek 2. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. V skladu s šesto točko 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov pomeni zbirka vsak strukturiran niz osebnih podatkov, ki so dostopni v skladu s posebnimi merili, niz pa je lahko centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi. Za obdelavo osebnih podatkov v smislu Splošne uredbe o varstvu podatkov gre torej le takrat, kadar so osebni podatki del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke.

Pri osebnih podatkih, katerih obdelavo opisujete v vaši prijavi oziroma zaprosilu za mnenje, najverjetneje ne gre za osebne podatke, ki bi bili del zbirke ali bi bili namenjeni oblikovanju dela zbirke. IP v primeru objave osebnih podatkov lahko uvede postopek inšpekcijskega nadzora in ukrepa le v primeru, ko gre za objavo osebnih podatkov, ki izvirajo iz varovanih zbirk osebnih podatkov (npr. evidence, registri, …) ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke.

IP tako podaja splošno mnenje, da bi lahko v opisanem primeru morda šlo (tudi) za kršitev vaše ustavne pravice do zasebnosti, ki izhaja iz 37. člena Ustave RS (varstvo tajnosti pisem in drugih občil), ki se lahko povezuje tudi s pravico do varstva osebnih podatkov iz 38. člena Ustave RS. Glede na to, da se pristojnost IP kot rečeno razteza le na pravico iz 38. člena Ustave RS, IP pojasnjuje še, da širši del vaše pravice do zasebnosti z vidika varstva tajnosti pisem in drugih občil (npr. razkritje vsebine) lahko zavarujete preko postopkov pred pristojnimi sodišči bodisi v civilnem bodisi v kazenskem postopku.

IP nadalje pojasnjuje, da če določeni posameznik meni, da se s konkretno objavo posega v njegove osebnostne pravice, lahko osebo, ki je podatke objavila ali upravljavca spletne strani oziroma socialnega omrežja pozove k umiku spornih podatkov oziroma uporabi institute civilnega ali kazenskopravnega varstva, ki mu jih daje zakonodaja in, kot rečeno, sodijo v pristojnost sodišč. Tako lahko v skladu s 134. členom Obligacijskega zakonika (OZ; Uradni list RS, št. 97/07 - UPB1, 64/16 – odl. US, 20/18 – OROZ631) od sodišča zahteva, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica, da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice. Poleg tega lahko posameznik, če ocenjuje, da mu je bila s posegom v zasebnost povzročena premoženjska ali nepremoženjska škoda, na podlagi 179. člena OZ zahteva tudi denarno odškodnino. Ob tem IP ponavlja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov v skladu z 38. členom Ustave RS, nima pa pristojnosti v zvezi z zahtevki posameznikov, ki so namenjeni varstvu pravic zasebnosti in osebnostnih pravic. Za obravnavo teh zahtevkov so pristojna sodišča.

IP sklepno ponavlja, da v okviru mnenja ne more dokončno presojati, ali je v konkretnem primeru dejansko šlo za kršitev varstva osebnih podatkov.

S spoštovanjem.

Pripravil:

Matej Sironič,                                                   

Svetovalec pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka