Izvajanje videonadzora s strani najemnice

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da živite v bloku, kjer ste vsi najemniki in so bile zaradi kraj in vlomov po stopniščih pred leti nameščene kamere. Sedaj se je pojavila težava, ko je najemnica na svoja vhodna vrata prilepila obvestilo, ki opozarja, da je objekt pod videonadzorom. Predvidevate, da je v kljuki njenih vrat vgrajena kamera in da je usmerjena na hodnik. Sprašujete, ali je bila najemnica dolžna o nameri, da bo postavila kamero, o tem predhodno obvestiti ostale najemnike? Zanima vas tudi, ali je treba za postavitev kamer pridobiti ustrezno dokumentacijo glede na to, da gre za javno površino?

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo in 177/20, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Splošna uredba se ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. Obvestila o izvajanju videonadzora v tem primeru ni treba objaviti.

IP bi lahko glede izvajanja videonadzora s strani posameznika uvedel inšpekcijski postopek le tedaj, ko bi obstajali konkretni dokazi, da posameznik dejansko snema površine, ki niso v njegovi lasti, dokaz bi bil npr. posnetek zaslonske slike kamere.

O b r a z l o ž i t e v:

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. V okviru nezavezujočega mnenja vam lahko podamo zgolj splošna pojasnila in priporočila.

Pojasnjujemo, da je bil dne 27. 12. 2022 v Uradnem listu RS št. 163/2022 objavljen novi Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), ki bo pričel veljati 26. 1. 2023.

V primeru, ko lastnik izvaja videonadzor izključno nad vhodom v svoje stanovanje se načeloma šteje, da gre za obdelavo, ki se izvaja med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti skladno z drugim odstavkom 2. člena Splošne uredbe in se v tem primeru Splošna uredba in ZVOP-1 (oz. ZVOP-2) ne uporabljata. Tako izvajalcu videonadzora ni treba izpolniti obveznosti, kot je objava obvestila o izvajanju videonadzora.

Videonadzor, ki ga posameznik izvaja iz svojega zasebnega objekta oz. iz svoje zasebne lastnine se tako praviloma šteje kot obdelava osebnih podatkov za osebno oz. domačo dejavnost, razen v primeru, ko se z njim snemajo tudi javne površine ali prostor, ki ni v lasti posameznika, ki videonadzor izvaja. Opozarjamo, da bi IP v tem primeru lahko uvedel inšpekcijski postopek le tedaj, ko bi obstajali konkretni dokazi, da posameznik dejansko snema površine, ki niso v njegovi lasti, dokaz bi bil npr. posnetek zaslonske slike kamere. Tudi, če konkretni primer ne bi predstavljal kršitve s področja varstva osebnih podatkov, pa bi lahko posameznik svoje pravice uveljavljal pred sodiščem. V tem primeru bi lahko šlo za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost. Na primer, posameznik lahko skladno s 134. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631, OZ) s tožbo od sodišča zahteva, da le to odredi prenehanje ravnanja (npr. videonadzora), prav tako pa lahko na podlagi 179. člena OZ zahteva odškodnino, če mu je zaradi tega nastala škoda.

Izvajanje videonadzora v okoliščinah iz 138. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21 in 105/22 – ZZNŠPP, KZ-1) pa lahko pomeni kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja, ki se preganja na predlog, ki se poda na pristojni policijski postaji.

Zahteve glede uvedbe videonadzora v večstanovanjskih stavbah, ki ga uvedejo solastniki večstanovanjskih stavb, so določene v 76. členu ZVOP-1. V večstanovanjski stavbi se lahko videonadzor uvede le, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja. Več o dosedanji zakonodaji po ZVOP-1 lahko preberete v že izdanih mnenjih IP, npr. v mnenju št. 07121-1/2022/662 z dne 16. 6. 2022. Nekaj  informacij o vzpostavitvi videonadzora je dosegljivih tudi na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/.

Podobne določbe novi Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) sicer ne vsebuje, zato se glede videonadzora v večstanovanjski stavbi uporabijo pravne podlage, ki so določene v prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe (npr. zakoniti interesi). Pri izvajanju videonadzora v večstanovanjskih stavbah po ZVOP-2 bo treba zadostiti tudi zahtevam iz 76. člena ZVOP-2 (npr. glede objave obvestila o videonadzoru) in 13. člena Splošne uredbe (obveščanje posameznikov), glede zavarovanja videonadzornega sistema pa zahtevam iz 24. in 32. člena Splošne uredbe. Več o tem lahko preberete v mnenju IP št. 07121-1/2022/1477 z dne 11. 1. 2023. Do mnenj lahko dostopate a pomočjo iskalnika na www.ip-rs.si/vop.   

V upanju, da vam bodo naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,                                                 

informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                                

Barbara Žurej, univ. dipl. prav.,

svetovalka pooblaščenca za preventivo