Fotografije kot dokazno gradivo v sodnem postopku

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Zanima vas, ali z uporabo fotografij, iz katerih je razvidno, da se službeno vozilo nahaja na dvorišču bivšega nadrejenega v času dela prostih dni, v sodnem postopku kršite kakšne zakonske določbe v zvezi z varstvom osebnih podatkov, oziroma ali lahko brez morebitnih sankcij te fotografije uporabite v kazenskem postopku.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP pojasnjuje, da je za presojo dopustnosti dokazov v celoti pristojno sodišče, ki vodi konkreten sodni postopek. Prav tako IP v skladu s členom 55(3) Splošne uredbe ni pristojen za presojo zakonitosti obdelav osebnih podatkov v okviru sodnih postopkov.

Z vidika varstva osebnih podatkov pa IP pojasnjuje, da fotografiranje predstavlja obdelavo osebnih podatkov v smislu člena 4(2) Splošne uredbe, če so fotografije takšne narave in kakovosti, da je na njihovi podlagi posameznik določen oziroma vsaj določljiv. Za obdelavo osebnih podatkov pa je treba imeti ustrezno pravno podlago. Obdelava osebnih podatkov je lahko dopustna tudi na podlagi zakonitih interesov (člen 6(1)(f) Splošne uredbe), ki prevladajo nad upravičenim pričakovanjem zasebnosti posameznika. IP v svoji inšpekcijski praksi upošteva, da je posredovanje osebnih podatkov sodišču ali drugemu pristojnemu organu za uveljavljanje ali obrambo pred pravnimi zahtevki lahko izvedeno v zakonitem interesu.

Ob tem pa IP opozarja, da se s fotografiranjem lahko posega tudi v druge pravice posameznika, ki jih varuje 35. člen Ustave RS (varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic), za kar IP ni pristojen. Neupravičeno slikovno snemanje predstavlja tudi kaznivo dejanje po 138. členu KZ-1. Sodišča pa so se o vprašanju dopustnosti foto in video posnetkov z vidika varstva zasebnosti že večkrat izrekla, npr. v sodbah VSRS I Ips 8841/2016-5 z dne 12. 9. 2016, I Ips 6269/2015 z dne 11. 10. 2016, I Ips 5909/2011-170 z dne 18. 7. 2013 in I Ips 9933/2011-138 z dne 13. 11. 2015.

Lep pozdrav,

                                                                                                     Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

                                                                                                             informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                                

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov