Fotografije kot osebni podatek

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Zanima vas, ali je zamegljena oseba na priloženi fotografiji, ki predstavlja ozadje in je po mnenju večine neprepoznavna, upravičena do umika fotografije oziroma ali lahko takšno fotografijo objavite v nekomercialne namene (umetniški, ulična fotografija, reportaža,...). Sprašujete še, kako je na splošno s fotografiranjem na javnem mestu ali na javnem dogodku.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem pojasnjujemo, da konkretnih obdelav osebnih podatkov izven postopka inšpekcijskega nadzora ali drugega upravnega postopka IP ne more dokončno presojati.

IP uvodoma opozarja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS). Objava fotografije posameznika pa ne predstavlja nujno kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov. V primeru javne objave fotografije, na kateri je upodobljen posameznik, gre lahko za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč. Pri tem velja poudariti, da nobena od teh ustavnih pravic ni absolutna ter da je treba pravico do zasebnosti in pravico do varstva podatkov razumeti tudi v kontekstu njunega razmerja do pravice do svobode izražanja, ki je zagotovljena v 39. členu Ustave RS. 

Osebni podatki predstavljajo skladno s členom 4(1) Splošne uredbe katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Glede na navedeno lahko fotografije pomenijo varovane osebne podatke po Splošni uredbi takrat, kadar določajo ali omogočajo določljivost posameznika, predvsem takrat, ko je posameznik na fotografiji jasno in nedvoumno razviden ter bi se bi se ga dalo na ta način identificirati, prepoznati in določiti ali ko se hkrati s fotografijami obdelujejo tudi drugi osebni podatki o posamezniku, npr. njegovo ime in priimek, letnica rojstva in podobno. Torej, če je ločljivost fotografij dovolj velika in je posameznike na njih mogoče prepoznati, takšno fotografiranje dogodkov lahko predstavlja obdelavo osebnih podatkov. V tem primeru je za njihovo obdelavo treba imeti ustrezno in zakonito pravno podlago, poleg tega pa zagotoviti tudi druge pogoje za obdelavo, ki jih predpisuje Splošna uredba (informiranje posameznikov, zagotovitev varne obdelave podatkov,…).

Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov so določene v členu 6(1) Splošne uredbe in so naslednje:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

IP pojasnjuje, da javna objava fotografij, ki vsebujejo osebne podatke, predstavlja znaten poseg v zasebnost. Zato pride pri obdelavi osebnih podatkov v zvezi z objavo fotografij v poštev zlasti privolitev posameznika iz člena 6(1)(a) Splošne uredbe, ki mora biti prostovoljna, specifična, informirana in nedvoumna. Posameznik ima pravico, da privolitev kadarkoli prekliče, pri čemer pa preklic privolitve ne vpliva na zakonitost obdelave na podlagi privolitve pred njenim preklicem. Več o pogojih za veljavno privolitev si lahko preberete na spletni strani IP https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/privolitev.

Kadar pa zaradi posebnih okoliščin ni mogoče zbrati privolitev (npr. snemanje dogodka na javnem kraju, ki se ga udeleži veliko ljudi, tudi snemanje javnih površin) oziroma zaradi uravnoteženja pravice do svobode izražanja in obveščanja, vključno z obdelavo v novinarske namene ali zaradi akademskega, umetniškega ali književnega izražanja, s pravico do varstva osebnih podatkov (85 Splošne uredbe), lahko pride v poštev tudi podlaga po členu 6(1)(f) Splošne uredbe, torej zakoniti interesi upravljavca. Izbira pravne podlage in presoja konkretnih okoliščin je odgovornost upravljavca. Upravljavec mora torej pred obdelavo presoditi, ali zakoniti interes prevlada nad upravičenim pričakovanjem posameznika in kjer ne prevlada, potem mora imeti upravljavec pravno podlago v privolitvi posameznika.

Če pa na fotografijah ne bo določljivih posameznikov, ne gre za vprašanje oziroma kršitev varstva osebnih podatkov, saj v takem primeru sploh ne gre za osebni podatek v smislu zgoraj navedene opredelitve. To pomeni, da Splošna uredba v takšnem primeru ne velja in da takšno fotografiranje z vidika zakonodaje, ki ureja varstvo osebnih podatkov, ni prepovedano. To pa še ne pomeni, da posameznik nima pravice do morebitnega drugega pravnega varstva. Nasprotno, pravni red daje posamezniku vrsto zahtevkov, ki so namenjeni varstvu pravic zasebnosti in osebnostnih pravic. Vendar pa IP v zvezi z zahtevki posameznikov, ki temeljijo na 35. členu Ustave RS, nima pristojnosti, pač pa so v teh primerih pristojna sodišča.

IP je v preteklosti že odgovarjal na vsebinsko podobna vprašanja, zato vam priporočamo, da se seznanite z vsebino neobveznih mnenj, ki jih poiščete s pomočjo iskalnika na spletni strani  https://www.ip-rs.si/vop/ (kategorija »Fotografije kot OP«; npr. mnenje glede fotografiranja javnih prireditev št. 0712-1/2019/1811 z dne 1. 8. 2019 ali mnenje glede javne objave fotografij na Facebookovi strani št. 0712-1/2019/1675 z dne 14. 7. 2019).

Lep pozdrav,

                                                                                                     Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,                                                

                                                                                                           informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                              

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov