Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Fotografije javnih dogodkov, zaposlenih in drugih ter predvajanje na zaslonu

+ -
Datum: 13.01.2020
Številka: 0712-1/2019/3007
Kategorije: Fotografije kot OP, Mediji, Pravne podlage

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da imate na radijski postaji, kjer delate, zaslon, na katerem se vrtijo fotografije javnih prireditev vaše radijske postaje, fotografije zaposlenih, poslušalcev, glasbenikov in tako dalje. Zanima vas, ali gre v takšnem primeru za zbirko osebnih podatkov in ali je treba takšno zbirko ustrezno upravljati.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Uvodoma pojasnjujemo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov oziroma ustreznosti konkretnega ravnanja upravljavca ne more presojati.

Ob tem opozarjamo, da je IP pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS). Objava fotografij posameznikov na zaslonu pa ne predstavlja nujno kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov. V konkretnem primeru bi lahko šlo za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost.

Zato v nadaljevanju pojasnjujemo nekaj splošnih pojmov, ki so relevantni v konkretnem primeru. V skladu s členom 4(6) Splošne uredbe pomeni zbirka vsak strukturiran niz osebnih podatkov, ki so dostopni v skladu s posebnimi merili, niz pa je lahko centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi. Za obdelavo osebnih podatkov v smislu Splošne uredbe gre torej le takrat, kadar so osebni podatki del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke. Osebni podatki predstavljajo skladno s členom 4(1) Splošne uredbe katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Glede na navedeno lahko fotografije pomenijo varovane osebne podatke po Splošni uredbi takrat, kadar določajo ali omogočajo določljivost posameznika, predvsem takrat, ko je posameznik na fotografiji jasno in nedvoumno razviden ter bi se bi se ga dalo na ta način identificirati, prepoznati in določiti ali ko se hkrati s posnetki in fotografijami obdelujejo tudi drugi osebni podatki o posamezniku, na primer njegovo ime in priimek, letnica rojstva in podobno. Torej, če je ločljivost shranjenih fotografij ali posnetkov dovolj velika in je posameznike na njih mogoče prepoznati, takšno snemanje oziroma fotografiranje dogodkov lahko predstavlja obdelavo osebnih podatkov. V tem primeru je za njihovo obdelavo treba imeti ustrezno in zakonito pravno podlago, poleg tega pa zagotoviti tudi druge pogoje za obdelavo, ki jih predpisuje Splošna uredba (obvezno informiranje posameznikov, zagotovitev varne obdelave podatkov,…). Če pa posameznik na fotografiji ni prepoznaven (npr. če je posameznik s hrbtom obrnjen proti objektivu in ga ni mogoče prepoznati niti na podlagi drugih značilnosti, kar morate v vsakem konkretnem primeru presoditi sami), določbe Splošne uredbe ne zavezujejo tistega, ki fotografijo nadalje uporablja.

V kolikor ocenite, da gre v skladu z navedenimi definicijami v konkretnem primeru za obdelavo osebnih podatkov je za zakonito obdelavo treba zagotoviti ustrezno pravno podlago. Skladno s 6. členom Splošne uredbe je obdelava osebnih podatkov zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a)    posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
(b)    obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
(c)    obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
(d)    obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
(e)    obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
(f)    obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Po mnenju IP bi v konkretnem primeru (če gre za obdelavo osebnih podatkov v smislu Splošne uredbe) ustrezno pravno podlago lahko predstavljala privolitev posameznikov (npr. zaposlenih, gostov studia in drugih posameznikov), katerih osebni podatki se obdelujejo.

V zvezi z objavo vsebin, ki lahko predstavlja obdelavo osebnih podatkov, za kar je IP pristojen, vas napotujemo na mnenja, v katerih smo odgovorili na podobna vprašanja oz. vprašanja, na podlagi katerih lahko analogno sklepate na vaš primer, in mnenja javno objavili na naši spletni strani:

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

informacijska pooblaščenka