prosilec - UKC Ljubljana
+ -Številka: 090-367/2021
Kategorije: Javni uslužbenci in funkcionarji, Osebni podatek, Mediji
POVZETEK:
Organ je prosilcu zavrnil dostop do poimenskega seznama 50 najvišjih prejemnikov covid dodatka pri organu. Prosilcu je posredoval samo podatke o nazivu profila ter skupni vsoti dodatkov epidemije (dodatek za neposredno delo s covid pacienti, dodatek za delo v tveganih razmerah, dodatek za nevarnost in posebne obremenitve) za obdobje 2020 (3-12) in 2021 (1-8). Dostop je zavrnil na podlagi izjeme od dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pa tudi na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da obstaja pravna podlaga tudi za posredovanje navedenih podatkov z imenom in priimkom posameznega javnega uslužbenca. Predmet zahteve so namreč podatki, ki so povezani tako z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca kot s porabo javnih sredstev, zaradi česar v skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ne sodijo med varovane osebne podatke, poleg tega pa je za njihovo posredovanje javnosti podana tudi neposredna zakonska podlaga v 38. členu ZSPJS. Glede na navedbe organa v izpodbijanem sklepu pa se je IP opredelil tudi do drugih navedb organa ter ugotovil, da v obravnavanem primeru ni mogoče govoriti o zlorabi pravice dostopa in da predmetni podatki ne predstavljajo izjeme notranjega delovanja organa. IP je tako pritožbi prosilca ugodil.
ODLOČBA:
Številka: 090-367/2021/5
Datum: 8. 12. 2021
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13 in 175/20 – ZIUOPDVE; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi družbe … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 10. 11. 2021, zoper sklep UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA LJUBLJANA, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. ZDIJZ-2021-35, izhodna št.: 045-0035/2021/0001, z dne 10. 11. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
ODLOČBO:
- Pritožbi prosilca z dne 10. 11. 2021 se ugodi in se sklep UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA LJUBLJANA, št. ZDIJZ-2021-35, izhodna št.: 045-0035/2021/0001, z dne 10. 11. 2021, odpravi ter se odloči:
»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilcu v elektronski obliki že posredovane podatke o petdesetih najvišjih vsotah prejetih covid dodatkov v obdobju marec 2020 do vključno avgust 2021, na način, da mu posreduje še podatke o imenu in priimku posameznega javnega uslužbenca, na katerega se posamezni podatki o covid dodatku nanašajo.«.
- V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Obrazložitev:
Prosilec je z zahtevo z dne 11. 10. 2021 zahteval, da mu organ posreduje seznam 50 najvišjih prejemnikov covid dodatka pri organu. Zaprosil je za seštevek, koliko je posameznik doslej dobil skupaj covid dodatkov.
Organ je prosilcu z elektronskim dopisom z dne 13. 10. 2021 posredoval podatke o covid dodatkih do vključno avgusta 2021, razporejene glede na skupno vsoto. Posredovani podatki so obsegali podatke o nazivu profila ter skupni vsoti dodatkov epidemije (dodatek za neposredno delo s covid pacienti, dodatek za delo v tveganih razmerah, dodatek za nevarnost in posebne obremenitve) za obdobje 2020 (3-12) in 2021 (1-8).
Prosilec je še isti dan, 13. 10. 2021, organu z elektronskim sporočilom odgovoril, da se s tem ne strinja, in če mu organ ne želi poslati podatkov z imeni in priimki po medijskem zakonu, zahteva podatke po ZDIJZ.
Organ je nato o zahtevi prosilca odločil s sklepom št. ZDIJZ-2021-35, izhodna št.: 045-0035/2021/0001 z dne 10. 11. 2021 (v nadaljevanju: izpodbijani sklep), s katerim je zahtevo prosilca za dostop do poimenskega seznama petdesetih posameznikov z najvišjimi covid dodatki doslej pri organu zavrnil. Organ je najprej ugotovil, da prosilec dejansko že razpolaga z zahtevanimi informacijami, vendar v anonimizirani obliki. Nadalje je navedel, da je ob presoji zahteve ugotovil, da bi s posredovanjem imen in priimkov zaposlenih, na katere se nanašajo zahtevani podatki o covid dodatkih, posredoval osebne podatke zaposlenih, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. To je izjema od posredovanja informacij kot določa 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju: ZSPJS)[1] sicer določa javnost plač, a pri tem v prvem odstavku našteva, da so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. Ne določa, da je dostopen podatke o imenu in priimku javnega uslužbenca. Ta podatek je varovan in bi njegovo posredovanje pomenilo neutemeljen poseg v zasebnost zaposlenih pri zavezancu, ki se ji zgolj s tem, ker sodijo med javne uslužbence, niso avtomatično odrekli. Osebnostne pravice in zasebnost ter varstvo osebnih podatkov vsakomur zagotavlja tudi 35. in 36. člen Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava)[2]. Zakonske določbe ZDIJZ po mnenju organa ne omogočajo posega v te temeljne ustavne pravice. Poleg tega je namen določbe 38. člena ZSPJS glede javnosti plač dosežen tudi brez posredovanja imena in priimka posameznika. Za posredovanje imen in priimkov zaposlenih prosilec ni izkazal posebnega interesa, kar vodi do sklepanja, da bi bila edina posledica posredovanja teh podatkov stigmatizacija posameznikov (zaposlenih) v njihovem delovnem in zasebnem okolju. V kolikor je namen zahteve po posredovanju poimenskega seznama javno izpostaviti posameznika in doseči odziv okolja usmerjen proti konkretnim posameznikom, ki glede plačila odstopajo od splošnih pričakovanj, je po mnenju organa takšno zahtevo potrebno šteti kot šikanozno oziroma pomeni zlorabo pravice do informacij javnega značaja in določbe 38. člena ZSPJS glede javnosti plač. To je dodaten razlog za zavrnitev zahteve, kot je predvideno po petem odstavku 5. člena ZDIJZ. Poleg tega bi poimensko razkritje izplačanih covid dodatkov povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, kar smiselno pomeni tudi izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Še posebej bi to predstavljajo motnjo v času soočanja zavezanca in zaposlenih z največjo zdravstveno krizo doslej, to je epidemijo nalezljive bolezni covid-19. Na posreden način bi to imelo vpliv tudi na potek delovnega procesa, saj bi bili zaposleni vsaj določeno obdobje osredotočeni na odzive okolice glede javne objave njihovih covid dodatkov, namesto na svoje delo. Morebitnemu odzivu okolice pa se posameznik ne more upreti in bo marsikdo dejansko prisiljen v svoji okolici bodisi pojasnjevati višino covid dodatkov, ne glede na to, da na to ni imel posebnega vpliva, ali trpeti odziv okolice. Organ navaja, da to ni bil namen zakonodajalca pri urejanju dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ in pri določbi o javnosti plač po 38. členu ZSPJS. Organ je izpostavil še, da posamezniki, na katere se nanašajo zahtevani podatki (ime in priimek), nimajo možnosti v postopku sodelovati in neposredno uveljavljati zaščito lastnih pravic in pravih interesov. Praktično neizvedljivo je sodelovanje vseh zaposlenih v postopku po ZDIJZ. Zahteva se namreč ne nanaša na posameznega delavca, ki bi mu lahko zavezanec omogočil sodelovanje v postopku, temveč na 50 zaposlenih.
Prosilec je zoper sklep organa vložil pritožbo z dne 10. 11. 2021, v kateri je uvodoma navedel, da se z odločitvijo organa ne strinja. Glede na že izdelano prakso dostopa do javnih informacij ima vtis, da organ zavestno krši zakon in onemogoča dostop do javne informacije, tudi zato, ker je dostop zavrnil v najdaljšem časovnem roku. Nadalje je navedel, da ime in priimek nista osebna podatka. Če bi bila, potem v čakalnicah ne bi smeli klicati pacientov po imenu in priimku. Ime je osebni podatek v povezavi z drugo osebno okoliščino, kar pa koronski dodatek ni. Prepričan je, da se organ tega zaveda. Argumentacije, da prizadeti v postopku ne morejo sodelovati, pa se spomni iz prvih primerov iz leta 2006, kar je bilo vmes tudi preseženo in razčiščeno, in dodaja, da razume strahove, ki se porajajo organu.
Organ po prejemu pritožbe izpodbijanega sklepa ni nadomestil z novim ter je pritožbo prosilca, na podlagi 245. člena ZUP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z elektronskim dopisom z dne 24. 11. 2021, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil dokumente predmetne zadeve. Na poziv IP je nato organ 3. 12. 2021 posredoval še poimenski seznam petdesetih posameznikov z najvišjimi covid dodatki doslej.
Pritožba je utemeljena.
Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v njenem zavrnilnem delu, torej v delu, v katerem je organ prosilcu zavrnil dostop do poimenskih podatkov petdesetih najvišjih prejemnikov covid dodatka pri organu.
IP uvodoma ugotavlja, da je organ izdal sklep namesto odločbo, a to ne spremeni dejstva, da obsega sklep vse sestavine odločbe (upoštevaje 210. člen ZUP), torej podatke o organu, prosilcu, odločitev organa in obrazložitev odločitve z navedbo pravne podlage ter podpis pristojne osebe. IP tako ugotavlja, da je sklep kot tak zrel za presojo v tem pritožbenem postopku.
Nadalje IP ugotavlja, da v tem postopku ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ, in da z zahtevanimi podatki razpolaga, saj jih je tudi posredoval IP. Organ je IP namreč posredoval seznam, ki obsega podatke o imenu in priimku posameznega javnega uslužbenca, njegovem profilu ter podatku o skupni vsoti dodatkov epidemije (dodatek za neposredno delo s covid pacienti, dodatek za delo v tveganih razmerah, dodatek za nevarnost in posebne obremenitve) za obdobje marec 2020 do avgust 2021. Pogoji za informacijo javnega značaja so torej v obravnavanem primeru nedvomno izpolnjeni.
Ker je v obravnavanem primeru organ mnenja, da je podana tudi podlaga za zavrnitev predmetne zahteve na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ, se IP najprej opredeljuje do navedb organa, da je prosilec zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja.
Zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja v obravnavanem primeru
Po petem odstavku 5. člena ZDIJZ lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.
IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru okoliščine, ki bi utemeljevale uporabo petega odstavka 5. člena ZDIJZ, nedvomno niso podane.
Ker ZDIJZ ne določa konkretnih kriterijev oziroma elementov, ki kažejo na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezen prosilec, IP pri presoji zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja upošteva kriterije, ki so se razvili za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi, npr.:
- ponavljajoče se vloge za isto zadevo (izločitev vseh sodnikov Ustavnega sodišča) s pavšalnimi navedbami[3];
- pritožba je očitno nedovoljena in neutemeljena, vsak razumen posameznik pa šteje njeno vložitev kot brez vseh možnosti za uspeh; z očitno nedovoljenimi in neutemeljenimi vlogami se tako ovira izpolnjevanje temeljnih nalog Ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin[4];
- vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic[5];
- zaporedno vlaganje nedovoljenih pravnih sredstev - vlog brez postulacijske sposobnosti, ki vodijo k obravnavanju in pojasnjevanju istih procesnih vprašanj[6];
- vztrajanje pri izterjavi bagatelnega zneska, brez navedbe razumnih razlogov za vztrajanje[7];
- z načinom vlaganja zahtev se organ prekomerno zasipa z delom, kar predstavlja oviro za njegovo učinkovito delo ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč na vseh njegovih delovnih področjih, z več deset vloženimi zahtevami za dostop do izrazito obsežne količine dokumentov in več kot 300 elektronskimi sporočili, poslanimi odgovorni osebi za dostop do informacij javnega značaja, v obdobju enega leta, kar predstavlja izjemno število vlog, večinoma z žaljivo vsebino, posredovanje tudi drugim državnim organom, …[8];
- zahteve niso žaljive in tudi ne pretirano obsežne, organ pa glede na zahtevano količino dokumentov tudi ni izkazal, da prosilcu v zakonskem roku ne bi mogel zagotoviti dostopa do podatkov brez škode za delo; organ je dolžan organizirati svoje delo tako, da se prosilcu, ki ne zlorablja pravic, omogoči dostop; večje število vloženih zahtev, ki utegne organu povzročiti določene neprijetnosti, samo po sebi (ob odsotnosti drugih okoliščin, ki kažejo zlorabo) ne more predstavljati razloga za zavrnitev[9];
- za presojo zakonitosti izpodbijanega akta je potrebno presoditi, ali iz načina vlaganja zahtev prosilca izhaja njegov namen prekomerno zasipati organ z delom in ga s tem ovirati pri opravljanju nalog ter poseči v njeno dostojanstvo oziroma ali vloženi zahtevi prosilca namerno povzročata kakšne neprijetnosti ali druge nevšečnosti[10].
IP primarno ugotavlja, da je bila predmet presoje organa v obravnavanem primeru le ena zahteva prosilca z dne 13. 10. 2021 in ta je tudi predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku. V zvezi s pojmom »funkcionalno povezane zahteve« pa IP pripominja, da zakonsko sicer ni posebej opredeljen, iz namena predmetne določbe ZDIJZ pa po mnenju IP izhaja, da je zakonodajalec uzakonil zahteve, ki so vsebinsko povezane, torej zahteve, ki se nanašajo na enako oziroma povezano vsebino. Tudi iz Mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora o Predlogu zakona[11] izhaja, da bi bilo smiselno pojem »funkcionalno povezane zahteve« nadomestiti s pojmom »vsebinsko«. Povedano drugače, glede na posredovano dokumentacijo v obravnavanem primeru ni mogoče ugotoviti, da je prosilec pri organu že pred to zahtevo vložil zahteve z identično ali podobno vsebino in v postopku po ZDIJZ že pridobil podatke, ki so predmet presojane zahteve.
Nadalje IP ugotavlja, da zahteva prosilca ni očitno nedovoljena in neutemeljena, torej ne gre za zahtevo, vložitev katere bi vsak razumen posameznik štel kot brez vseh možnosti za uspeh. Pri zahtevanih podatkih so nedvomno izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja, saj jih je organ posredoval IP, ugotoviti pa je mogoče tudi, da se zahtevani podatki nanašajo na podatke, ki so absolutno javno dostopni (po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). Zahtevani so namreč podatki, ki se nanašajo plače oziroma dodatke javnih uslužbencev. Vsebina zahtevanih podatkov se torej nanaša na porabo javnih sredstev in podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev, zato ima zahteva prosilca povsem razumno osnovo, saj imajo takšne informacije dejansko vrednost, in to ne samo za prosilca, ampak tudi za širšo javnost. Glede na namen ZDIJZ ima tako takšna zahteva praviloma vse možnosti za uspeh. Prav tako je mogoče ugotoviti, da gre za organ, ki je podvržen nadzoru javnosti. Na ta način funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad delom zavezancem po ZDIJZ, torej nadzor nad pravilnostjo dela, nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Ta pravica torej omogoča splošni nadzor javnosti nad delom organov in s tem pospešuje zavedanje njihove odgovornosti, zaradi česar je delo javnega sektorja bolj učinkovito (razlog nadzora in učinkovitejšega delovanja). Po mnenju IP že iz tega vidika ne moremo govoriti o koliziji dveh pravic, ki se med seboj izključujeta, oziroma o zlorabi pravice dostopa do informacij javnega značaja. Ni namreč mogoče oceniti, da se pravica dostopa do zahtevanih informacij javnega značaja v obravnavanem primeru izvršuje v nasprotju z njenim ciljem oziroma namenom, saj je namen ZDIJZ ravno zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov.
Po oceni IP prav tako v obravnavanem primeru niso podani drugi elementi oziroma kriteriji zlorabe pravice dostopa. Ugotoviti je mogoče, da zahteva ni ne žaljiva in ne nespoštljiva, prav tako ne vsebuje negativnih vrednostnih sodb, provokacij oziroma ni šikanozna. IP je namreč vpogledal v zahtevo in ugotovil, da je konkretna in korektna ter v ničemer ne kaže na to, da ima prosilec namen ovirati delo organa oziroma da gre za šikanozno zahtevo.
Po drugi strani pa organ v postopku izdaje izpodbijanega sklepa tudi ni z ničemer izkazal izpolnjevanja pogojev za uporabo petega odstavka 5. člena ZDIJZ. Tako ni npr. izkazal, da bi ugoditev zahtevi prosilca zanj predstavljala nesorazmerno breme, zaradi katerega ne bi mogel učinkovito izvajati drugih javnopravnih nalog, s čimer bi prišlo do posega v pravice tretjih oseb. Tega dejansko organ niti ne bi mogel izkazati, saj nedvomno ne gre za obsežno zahtevo, priklic zahtevanih podatkov pa je prav tako nedvomno mogoč na enostaven način.
Tudi argumenti organa, da prosilec za posredovanje imen in priimkov zaposlenih ni izkazal posebnega interesa, kar vodi do sklepanja, da bi bila edina posledica posredovanja teh podatkov stigmatizacija posameznikov (zaposlenih) v njihovem delovnem in zasebnem okolju, nima prav nobene osnove za uveljavljanje zlorabe pravice dostopa po petem odstavku 5. člena ZDIJZ v obravnavanem primeru. IP ob tem poudarja, da iz načela prostega dostopa do informacij javnega značaja (5. člen ZDIJZ) jasno izhaja, da so informacije javnega značaja prosto dostopne vsakomur, kar pomeni, da razlog, zakaj prosilec informacije zahteva, niti ni relevanten. Delovanja medijev, ki informacije zahtevajo za potrebe novinarskega poročanja o pomembni temi v javnem interesu, pa sploh ni mogoče šteti za šikanozno ravnanje. Tožeča stranka je ob tem očitno povsem spregledala dejstvo, da je prosilec informacije zahteval kot medij. Javnost se ima namreč pravico seznaniti z informacijami o tem, kako organ kot javni zavod, ki se financira iz javnih sredstev, porablja javni denar in ali pri tem sledi načelu gospodarnosti, še posebej, ker so številni mediji, pa tudi sindikati[12], opozarjali na domnevno neupravičeno izplačevanje dodatkov v javnih zdravstvenih zavodih in na druge domnevne nepravilnosti v zvezi s tem.[13] Področje izplačevanja plač v javnem sektorju, tudi vprašanje gospodarne porabe in primerljivosti izplačanih plač po posameznih delih javnega sektorja, je torej brez dvoma vprašanje, ki je v javnem interesu. Zatrjevanje, da je prosilec, ki je o tej temi zahteval informacije javnega značaja, zlorabil pravico oziroma da je njegova zahteva šikanozna, je torej povsem zgrešeno. Ob tem IP dodaja, da tudi iz sodne prakse izhaja, da je dostop do informacij javnega značaja ključen za izvajanje nalog vloge medijev kot varuha javnega interesa (t.i. watchdog funkcija).[14] IP poudarja še, da je Upravno sodišče v sodbi št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017, kjer se je vprašanje dostopa do informacij javnega značaja nanašalo med drugim na podatke o plačah javnega funkcionarja in javnih uslužbencev, že zavzelo stališče, da »se mora pri podatkih o porabi javnih sredstev in podatkih, povezanih z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, ki so javno dostopni, dostop omogočiti vsakemu prosilcu, ne glede na njegov namen« (točka 19). IP pa ob tem dodaja tudi, da mora organ zahtevane podatke nedvomno voditi že na podlagi ZSPJS, pa tudi na podlagi Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (v nadaljevanju: ZEPDSV)[15]. V skladu s slednjim morajo organi med drugim voditi evidenco o zaposlenih delavcih (13. člen), ki obsega med drugimi podatki tudi osebno ime ter naziv delovnega mesta oziroma podatke o vrsti dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi, pa tudi evidenco o stroških dela (16. člen), kamor sodijo podatki o plači.
IP po preučitvi celotne zadeve tako zaključuje, da ni mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavane zahteve prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo te pravice. IP torej zaključuje, da prosilec v obravnavanem primeru ni zlorabil pravice dostopa do informacij javnega značaja.
Ker se je organ skliceval še na izjemi od prostega dostopa po 3. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se IP v nadaljevanju opredeljuje najprej do izjeme varstva osebnih podatkov.
Izjema varstva osebnih podatkov
Organ na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Ugotoviti gre, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu podatkov[16]. Le-ta predstavlja tisti pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1)[17], v določenih delih se torej ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.
V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena Splošne uredba o varstvu podatkov pomeni osebni podatek pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.
Upoštevaje definicijo osebnega podatka IP ugotavlja, da podatki o imenih in priimkih posameznih javnih uslužbencev, njihovih profilih ter podatkih o skupni vsoti dodatkov epidemije (dodatek za neposredno delo s covid pacienti, dodatek za delo v tveganih razmerah, dodatek za nevarnost in posebne obremenitve) nedvomno predstavljajo osebne podatke.
IP je tako preveril še, ali je za obdelavo zahtevanih podatkov (posredovanje prosilcu oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:
(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);
(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.
IP na podlagi navedenih določb Splošne uredbe o varstvu podatkov ugotavlja, da je v obravnavanem primeru podana zakonska podlaga, da organ prosilcu posreduje zahtevane podatke. Takšna odločitev IP sledi naslednjim ugotovitvam:
- Zakonito podlago za razkritje predmetnih osebnih podatkov javnih uslužbencev v skladu s točko (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavljata ZSPJS in ZDIJZ. V drugem odstavku 6. člena Splošna uredba o varstvu podatkov je namreč določeno, da države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. To pomeni, da tudi po začetku uporabe Splošne uredbe o varstvu podatkov ostanejo v uporabi tudi določbe prvega, drugega in četrtega odstavka 9. člena ZVOP-1 (pravne podlage v javnem sektorju), in uporaba pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, ne vpliva na odločanje organa v postopku z zahtevo po ZDIJZ.
- Za obdelavo podatka o imenu in priimku javnega uslužbenca, skupaj s podatki o izplačanih bruto plačah, je podana neposredna zakonska podlaga v 38. členu ZSPJS. ZSPJS namreč izrecno določa, citirano:
»(1) Plače v javnem sektorju so javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo.«;
»(6) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena so javnosti po postopku, ki ga ureja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03), dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti.«.
Zakonodajalec je sprejel šesti odstavek 38. člena ZSPJS na predlog Vlade, ker po njenem mnenju veljavna ureditev ni bila jasna in nedvoumna glede vprašanja javnosti podatkov o plačah javnih uslužbencev in funkcionarjev. Predlagatelj je bil namreč mnenja, da morajo biti vsi podatki o plačah, vključno z individualnimi izplačili, dostopni javnosti, saj gre za plačila iz javnih sredstev. Iz obrazložitve predloga določbe izhaja, citirano: »Z dopolnitvijo 38. člena so javnosti dostopni vsi individualni podatki o znesku izplačane plače vsakega javnega uslužbenca in funkcionarja. Ti podatki predstavljajo informacijo javnega značaja in ne uživajo privilegija (izjeme) osebnih podatkov.«.[18] Upoštevaje mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora pa je bil nato predlagani odstavek amandmiran, na način, da se je beseda "izplačane" nadomestila z besedama "celotne bruto" in na koncu dodalo besedilo "brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti". Povedano drugače, po sprejetju novele zakona ZSPJS se je uveljavila prosta dostopnost individualnih podatkov o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti.
- Da v obravnavani zadevi ni sporno, da imajo pri organu zaposleni status javnih uslužbencev in da se njihove plače zagotavljajo iz javnih sredstev in izplačujejo iz proračuna organa. Ker gre tako tudi za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev in za podatke o porabi javnih sredstev, dodatno zakonsko podlago za posredovanje presojanih podatkov javnosti predstavlja tudi določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ,. Na podlagi te določbe se dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (torej tudi izjemo varstva osebnih podatkov), če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače (ki pa v obravnavanem primeru niso podani).
- Da so plače v javnem sektorju javne, v smislu, da se lahko za vsakega funkcionarja in javnega uslužbenca ve, kakšno plačo ima, z izjemo omejitev, ki jih določa 38. člen ZSPJS, jasno izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče) št. I U 1003/2010 z dne 30. 3. 2011, št. I U 805/2012 z dne 27. 11. 2013, št. I U 944/2015 z dne 24. 11. 2016 in št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017, ter sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. X Ips 187/2011 z dne 1. 9. 2011 in pred tem št. X Ips 252/2009 z dne 27. 8. 2009. Upravno sodišče je tako v sodbi št. I U 1003/2010 z dne 30. 3. 2011 med drugim navedlo, da »je po mnenju sodišča smiselnost javnosti plač v javnem sektorju ravno v tem, da je javnosti dostopno koliko ima posamezen poimensko naveden javni uslužbenec osnovne plače, dodatkov in dela plače za delovno uspešnost. V nasprotnem primeru bi se izničil pomen javnosti plač v javnem sektorju, saj če temu ne bi bilo tako, potem bi se javnosti lahko predstavili zgolj plačilni listi brez imen in priimkov ter ostalih osebnih podatkov in z izbrisanimi podatki za delovno dobo, to pa ne bi pomenilo javnosti plač v javnem sektorju.Sodišče nadalje meni, »da je bil namen zakonodajalca, da so plače v javnem sektorju javne v tem smislu, da se lahko za vsakega javnega uslužbenca poimensko ve, kakšno plačo ima, razen določenih omejitev, ki jih 38. člen ZSPJS določa«. Takšno stališče Upravnega sodišča je potrdilo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sklepu št. X Ips 187/2011 z dne 1. 9. 2011, pred tem pa je Vrhovno sodišče o tem vprašanju že odločalo v odločbi št. X Ips 252/2009 z dne 27. 8. 2009. V sodbi Upravnega sodišča št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017 pa je sodišče celo poudarilo, citirano: »Pri podatkih o porabi javnih sredstev in podatkih, povezanih z opravljanjem funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ki so javno dostopni, se mora dostop do teh podatkov omogočiti vsakemu prosilcu, ne glede na njegov namen. Sodišče s tem v zvezi lahko pritrdi toženi stranki, da pri objavi informacij javnega značaja lahko pride tudi do kršitev (tudi človekovih pravic), vendar to ni stvar tega postopka, temveč je lahko stvar kakšnih drugih postopkov.« (točka 19). Povedano drugače, tej zadevi je sodišče pritrdilo IP, ki je odločil o prostem dostopu do plačilnih list določenega funkcionarja in javnih uslužbencev (upoštevaje 38. člen ZSPJS).
- Da je Upravno sodišče o vprašanju javnosti plač zaposlenih v javnem zdravstvenem domu (ZD Vrhnika), vključujoč imena in priimke zaposlenih, skupaj z izplačano bruto plačo, že odločalo in v sodbi pod št. I U 1410/2010-13 z dne 25. 5. 2011 odločilo, da ne gre za varovane osebne podatke, ker je za njihovo posredovanje javnosti podana neposredna zakonska podlaga.
- Stališče, da posamezni javni funkcionar oziroma javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, izhaja tudi iz prakse IP, npr. odločbe IP št. 090-106/2010 (ZD Vrhnika), št. 090-109/2010/4, št. 090-204/2010/10, št. 090-89/2015, št. 090-211/2016, št. 090-168/2018, št. 090-55/2019/5 in št. 090-78/2019/9. IP je tudi sicer že večkrat zavzel stališče, da imajo osebe, ki so zaposlene v javnem sektorju, zaradi načela odprtosti javne uprave in s tem povezanega načela transparentnosti bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti v primerjavi z ostalimi posamezniki, ko gre za podatke, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca.
Presojo posega v pravice javnih uslužbencev (tudi v pravico do varstva osebnih podatkov) je v tem delu, v okviru 38. člena ZSPJS in 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, opravil že zakonodajalec, ki je pretehtal, da ti osebni podatki, zaradi varstva javnega interesa in nadzora nad porabo javnih sredstev, niso varovani. Ti podatki torej že po odločitvi zakonodajalca v celoti sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja. Na ta način pravica dostopa do informacij javnega značaja državljanom, medijem in civilni družbi omogoča nadzor nad delom javne uprave in nadzor nad porabo javnih sredstev.
Na podlagi vsega zgoraj navedenega IP zaključuje, da so predmet zahteve podatki, ki so povezani tako z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca kot s porabo javnih sredstev, zaradi česar v skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ne sodijo med varovane osebne podatke, poleg tega pa je za njihovo posredovanje javnosti podana tudi neposredna zakonska podlaga v 38. členu ZSPJS.
Ker gre v obravnavani zadevi za primer, ko javnost podatkov izrecno določa zakon (38. člen ZSPJS in 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), IP v postopek kot stranskih udeležencev ni pritegnil javnih uslužbencev, na katere se nanašajo predmetni podatki. Z novelo ZDIJZ-F, ki se uporablja od leta 2018 dalje, je bila v ZDIJZ umeščena določba a26.a člena, s katero je bila stranska udeležba v postopku po ZDIJZ omejena. V postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja je stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni. Predlog zakona o dopolnitvi zakona o dostopu do informacij javnega značaja – ZDIJZ-F namreč navaja, da je njegov cilj, »da bi prosilci prišli v primeru očitno javnih podatkov brez nepotrebnega zavlačevanja postopka, v razumnem roku in brez prekomernih oziroma nepričakovanih stroškov.«. Iz predloga izhaja tudi, citirano: »S predlagano dopolnitvijo zakona se določa, da je (ne glede na določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek), v postopku z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja ali ponovno uporabo, stranka postopka samo prosilec, kadar je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.«. V zvezi s tem je predlagatelj zakona (skupina poslank in poslancev) izpostavil prav nevarovane osebne podatke, kot so na primer plače javnih uslužbencev in funkcionarjev. Povedano drugače, tudi ta dopolnitev ZDIJZ kaže na namen zakonodajalca, da so zahtevani podatki javni poimensko.
Upoštevaje predhodno opredeljeni status zahtevanih podatkov po oceni IP zahtevanih informacij ni mogoče šteti kot podatkov, ki predstavljajo notranje delovanje organa, kot je to organ izpostavil v izpodbijanem sklepu. Ker gre pri zahtevanih podatkih ob tem za absolutno javne podatke, se IP posebej do te izjeme od prostega dostopa podrobneje ne opredeljuje. Iz določbe tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ namreč izhaja, da se ta uporabi tudi v primerih obstoja izjeme notranjega delovanja, oziroma ne glede na to, ali je navedena izjema podana. Ob tem IP poudarja, da se s to izjemo od dostopa varuje »notranji proces razmišljanja organa«, varujejo se torej podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Izjema notranjega delovanja se torej nanaša za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Namen te izjeme je tako preprečiti škodo, ki bi nastala v smislu nižanja kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organa« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Podatkov o plačah in delovnih mestih javnih uslužbencev organa po mnenju IP nedvomno ni mogoče šteti kot podatkov, ki so nastali v zvezi z notranjim delovanjem organa. Poleg tega pa IP izpostavlja, da so navedbe organa pavšalne in ne izkazujejo pogojev, ki morata biti izpolnjena kumulativno, da je ta izjema od dostopa podana. V zvezi z navedbami organa, na podlagi katerih je utemeljeval predmetno izjemo od dostopa, pa IP pripominja, da vedno obstajajo možnosti odziva okolice glede izplačevanja posameznih dodatkov ali že glede same višine plač funkcionarjev in javnih uslužbencev v javnem sektorju, ne samo pri izplačevanju dodatkov in plač v okviru organa, saj je javni sektor zaradi porabe javnih sredstev veliko bolj pod nadzorom javnosti kot zasebni sektor. Nadzor nad porabo javnih sredstev je namreč vedno v javnem interesu. V prvi vrsti pa je možnost morebitnega vplivanja na javne uslužbence in funkcionarje vedno odvisna od osebne integritete vsakega posameznika. Po drugi strani pa že organ sam nakazuje na to, da se podatki ne nanašajo na notranje delovanje organa s tem, ko navaja, citirano: »Morebitnemu odzivu okolice pa se posameznik ne more upreti in bo marsikdo dejansko prisiljen v svoji okolici bodisi pojasnjevati višino covid dodatkov, ne glede na to, da na to ni imel posebnega vpliva, ali trpeti odziv okolice.«. Navedbe kažejo na ravnanje posameznikov izven delovnega procesa, torej izven delovanja v okviru organa. Poleg tega pa organ že sam navaja, da posamezniki, na katere se nanašajo zahtevani podatki, na izplačila dodatka za covid niso imeli posebnega vpliva. Če se zdi organu potrebno, lahko s posredovanjem podatkov o izplačanih dodatkih posreduje prosilcu oziroma javnosti ustrezno pojasnilo.
Ob navedenem IP pripominja še, da ravno z zakrivanjem podatkov, ki so absolutno javno dostopni na podlagi relevantne zakonodaje ter sodne prakse in prakse IP, daje organ v javnosti videz nepravilnega izplačevanja dodatkov. In kot pravilno ugotavlja že prosilec, daje, glede na že izdelano prakso dostopa do javnih informacij, vtis, da organ zavestno krši zakon in onemogoča dostop do javne informacije.
Sklepno
Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag je IP zaključil, da je podana pravna podlaga za dostop do zahtevanih informacij o imenu in priimku posameznega zaposlenega v povezavi s podatki o skupni vsoti prejetih dodatkov epidemije (dodatek za neposredno delo s covid pacienti, dodatek za delo v tveganih razmerah, dodatek za nevarnost in posebne obremenitve). Navedeno pomeni, da je organ napačno uporabil materialno pravo. Izhajajoč iz navedenega je IP pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP izpodbijani sklep organa odpravil in sam odločil o zadevi, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[19] oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Nataša Siter, univ. dipl. prav.
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka
[1] Uradni list RS, št. 108/09 - uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 - ORZSPJS49a, 27/12 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 46/13, 25/14 - ZFU, 50/14, 95/14 - ZUPPJS15, 82/15, 23/17 - ZDOdv, 67/17 in 84/18.
[2] Uradni list št., 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121, 140, 143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90, 97, 99 , 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a.
[3] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3427/07-34 in U-I-287/07 z dne 6. 11. 2008.
[4] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-448/12-11 z dne 21. 6. 2012.
[5] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009.
[6] Sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 76/2014 z dne 24. 2. 2014.
[7] Sklep Višjega sodišča v Ljubljani, Izvršilni oddelek, št. II Ip 1002/2009 z dne 13. 5. 2009.
[8] Sodba Upravnega sodišča št. III U 240/2012 z dne 7. 11. 2013.
[9] Sodba Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017.
[10] Sodba Upravnega sodišča št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017.
[11] Mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ZDIJZ-C, druga obravnava, EPA 1500-VI, št. 010-01/13-24 z dne 30. 12. 2013.
https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=C12565D400354E68C1257BFD002C8607&db=kon_zak&mandat=VI.
[12] https://www.sindikat-kc.si/aktualno
[13] Tako npr. Večer, glej: https://www.vecer.com/maribor/aktualno/koronski-dodatki-javnih-usluzbencev-v-mariboru-k-placi-se-skoraj-30-tisoc-evrov-bruto-10236785
24ur, glej: https://www.24ur.com/novice/korona/zaenkrat-odobrenih-za-186-milijona-evrov-izplacil-dodatkov.html
Žurnal24, glej: https://www.zurnal24.si/slovenija/obeta-se-revizija-izplacil-dodatkov-za-covid-19-364562
Necenzurirano.si, glej: https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/place-zdravnikov-rekorderji-med-epidemijo-dobili-19000-evrov-854798
Delo, glej: https://www.delo.si/novice/slovenija/ukc-ljubljana-uvedel-nadzor-le-za-najnizje-dodatke/
RTV Slovenija:
STA: https://www.sta.si/2888239/ukc-ljubljana-v-revizijo-izplacila-vseh-covidnih-dodatkov
[14] Npr. tako izhaja iz sodbe Upravnega sodišča št. I U 1688/2016-27 z dne 17. 10. 2018.
[15] Uradni list RS, št. 40/06.
[16] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES.
[17] Uradni list RS, št. 94/07- uradno prečiščeno besedilo.
[18] Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije na 22. redni seji 28. 4. 2005. Postopek sprejemanja novele zakone je prosto dostopen na spletnih straneh Državnega zbora.
[19] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.