prosilec - Okrožno sodišče v Ljubljani

POVZETEK:

Prosilec je zahteval dostop do osebnega mnenja preiskovalne sodnice. Organ je  zahtevo prosilca v celoti zavrnil, zaradi varstva osebnih podatkov, saj so prosilcu znane stranke postopka. IP tej obrazložitvi organa ni sledil, saj niti iz zahteve prosilca niti iz predložene dokumentacije ni izhajalo, da se zahteva prosilca nanaša na poimenskega posameznika. Je pa IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je glede zahtevane dokumentacije podana izjema varstva kazenskega postopka. IP je pritožbo prosilca, skladno s tretjim odstavkom 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-261/2022/4
Datum: 22. 9. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 30. 8. 2022, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 9, 1503 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. Su 541/2022 z dne 18. 8. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.    Pritožba prosilca z dne 30. 8. 2022 zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Su 541/2022 z dne 18. 8. 2022, se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 23. 7. 2022 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer za fotokopijo osebnega mnenja preiskovalne sodnice …, da »v dani zadevi ne gre za okoliščine, ki bi lahko vzbudile dvom v njeno nepristranskost«, vse tako, kot je bilo to posredovano v kontekstu predloga za izločitev sodnika Okrajnega sodišča v Ljubljani, … in predsednice Okrajnega sodišča v Ljubljani, ….

Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo št. Su 541/2022 z dne 18. 8. 2022 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba). V obrazložitvi se je organ skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov, saj so prosilcu poimensko znane stranke v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani, v zadevi opr. št. Su …. Sodna dokumentacija vsebuje vrsto osebnih podatkov, ki so še toliko bolj izpostavljeni ob dejstvu, da so imena strank v postopku prosilcu znana, zato z anonimizacijo dokumentov ni mogoče zagotoviti resnične anonimnosti.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 30. 8. 2022 vložil pritožbo, s katero izpodbija navedeno odločbo iz razloga, da mu je sodišče v zadnjih 30 dnevih posredovalo enakopomensko izjavo sodnice … - brez ene same 'zatemnitve' besedila.

IP je dne 8. 9. 2022 prejel dopis organa št. Su 541/2022 z dne 6. 9. 2022, v katerem je organ navedel, da želi prosilec prejeti mnenje preiskovalne sodnice, ki ga je podala v postopku izdaje sklepa organa št. Su … z dne 12. 7. 2022, kot informacijo javnega značaja, čeprav v sodnem postopku nastopa kot stranka oz. pooblaščenec stranke. Glede navedbe prosilca, da je že prejel podobne dokumente, je organ pojasnil, da prosilec dokumente zahteva v različnih vlogah, to je kot stranka oz. pooblaščenec stranke v samem sodnem postopku, kot tudi kot informacije javnega značaja. Sodišče je prosilcu pojasnilo, da ima kot stranka možnost vpogleda v celotno sodno dokumentacijo, medtem ko v postopku po ZDIJZ veljajo zakonsko določene omejitve. Kljub pojasnilom prosilec vloge naslavlja kot zahteve po ZDIJZ, kar ima za posledico omejen dostop do dokumentov, oz. zavrnitev dostopa v konkretnem primeru. Sodišče je pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, skladno z 245. členom ZUP, posredovalo IP v pristojno reševanje.

IP je dne 16. 9. 2022 prejel tudi dokumentacijo, ki je bil predmet odločanja na prvi stopnji in pojasnilo organa, da so dokumenti del sodnega spisa v odprti kazenski zadevi opr. št. III …. Vsako razkrivanje navedb iz dokumentov, ki so sestavni del sodnega spisa, pred izvedbo celotnega kazenskega postopka, po mnenju organa ni sprejemljivo. Organ je še dodal, da ima prosilec, kot stranka postopka, možnost vpogleda v celotno sodno dokumentacijo in tudi možnost dostopa do dokumentov na podlagi specialnih predpisov kazenskega področja.

Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Organ je zahtevo prosilca zavrnil na podlagi varstva osebnih podatkov, saj je ugotovil, da so prosilcu poimensko znane stranke v zadevi Okrožnega sodišča opr. št. Su ... IP obrazložitvi organa ni sledil.

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Glede izjeme varstva osebnih podatkov IP pojasnjuje, da se je s 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov). Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več.

Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

Organ je v izpodbijani odločbi svojo odločitev utemeljil na dejstvu, da naj bi bile prosilcu poimensko znane stranke postopka, kar v predmetni zadevi ni izkazano. Slednje namreč ne izhaja iz zahteve prosilca z dne 23. 7. 2022, saj v zahtevi ne navaja strank postopka, prav tako pa slednje ne izhaja iz v pritožbenem postopku predložene dokumentacije. Skladno s sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, anonimizacija dokumentov ni mogoča v primeru, ko prosilec v zahtevi navede ime in priimek posameznika. IP ugotavlja, da v konkretnem postopku prosilec v zahtevi ni navedel osebnega imena posameznika IP posledično obrazložitvi organa ni mogel slediti, saj v postopku ne more špekulirati in domnevati (kot tega tudi ne sme početi organ prve stopnje), katere informacije so prosilcu morebiti poznane. IP dalje ugotavlja, da je organ ob odstopu dokumentacije izpostavil, da gre za dokumente, ki so del sodnega spisa v odprti kazenski zadevi in da razkrivanje dokumentov pred izvedbo kazenskega postopa ni dopustno.

ZDIJZ v 6. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim ali drugega sodnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Namen izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona, ki zajema vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po Zakonu o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – UPB, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZKP). Za uveljavitev te izjeme morata biti kumulativno izpolnjena naslednja dva pogoja:
1.    da je postopek še v teku,
2.    da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo njegovi izvedbi.

IP je v pritožbenem postopku sledil navedbi organa, da se dokumenti nahajajo v odprti kazenski zadevi (s čimer je organ izkazal obstoj prvega pogoja za obstoj navedene izjeme), kot tudi temu, da razkritje zahtevanih dokumentov, pred zaključkom kazenskega postopka, po stališču organa ni dopustno, s čimer je IP štel, da je organ v postopku izkazal tudi drugi pogoj za obstoj navedene izjeme. Organ je namreč tisti, ki predmetni kazenski postopek vodi, zato razpolaga z vsemi dejstvi in okoliščinami, na podlagi katerih lahko najbolje presodi, v kakšni fazi je konkretni sodni postopek, kot tudi kakšen vpliv bi imelo razkritje zahtevanih dokumentov javnosti, na sam kazenski postopek. Glede na navedeno IP ugotavlja, da je v postopku izkazano, da je glede zahtevane dokumentacije podana izjema varstva kazenskega postopka, kar pomeni, da je organ ravnal ustrezno, ko je zahtevo prosilca zavrnil, četudi se je v odločbi skliceval na drugačno izjemo od prostega dostopa iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

IP pri tem še pripominja, da je takšna odločitev skladna tudi s sodbo Vrhovnega sodišča opr. št. X Ips 4/2020, na podlagi katere se za vpogled v spise sodišč in drugih pristojnih organov, ko se zahteva nanaša na kazenski pregon in informacije, ki se nahajajo v tožilskih oziroma sodnih spisih v (pred)kazenskih zadevah, uporabljajo posebna določila področne zakonodaje glede vpogleda v spise sodišč. Navedeno pomeni, da lahko prosilec zahteva vpogled v navedene dokumente skladno s področno zakonodajo (torej kot stranka postopka), kar je ob odstopu pritožbe izpostavil tudi organ sam), ne pa na podlagi določb ZDIJZ, saj je v konkretni zadevi podana izjema iz 6. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

IP tudi ni sledil pritožbeni navedbi prosilca, da mu je organ dolžan posredovati zahtevano dokumentacijo iz razloga, ker mu je posredoval že istovrstno izjavo druge sodnice, saj iz pritožbe ni razvidno, na kakšni pravni podlagi mu je organ to izjavo poslal (ali jo je prosilec prejel kot stranka postopka, kot prosilec po ZDIJZ ali morebiti na kakšni drugi zakonski podlagi), niti ni IP dolžan slednjega v pritožbenem postopku po ZDIJZ preverjati, saj dejstvo, da je prosilec prejel izjavo druge sodnice, ne predstavlja zakonske podlage, na podlagi katere bi mu bil organ dolžan posredovati tudi predmetno dokumentacijo. 

Glede na navedeno IP ugotavlja, da je organ ravnal pravilno, ko je zahtevo prosilca zavrnil, je pa odločitev organa obrazložena z napačnimi razlogi, zato je IP v tej odločbi navedel pravilne razloge, pritožbo prosilca pa, skladno s tretjim odstavkom 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
Informacijska pooblaščenka