prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve - Policija

Datum: 01.06.2023
Številka: 090-105/2023
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek, Kršitev materialnega prava

POVZETEK:

IP ni mogel slediti navedbam organa v izpodbijani odločbi, da je posameznik neposredno določen že z navedbo št. kazenske ovadbe oz. zgolj z navedbo, da je zoper določeno osebo, ki pa niti ni poimensko navedena, razpisano iskanje. V zahtevi namreč niso navedeni nobeni (osebni) podatki, ki bi omogočali, da bi lahko bile posamezne fizične osebe določene oz. določljive. Dejstvo sicer je, da so organu poznane osebne okoliščine v konkretni zadevi, na katere je organ tudi vezal svojo odločitev v izpodbijani odločbi, vendar pa organ ne bi smel presojati zahteve z vidika posebnih okoliščin prosilca, s katerim je seznanjen, ampak izključno z vidika same vsebine zahteve in dokumenta, ki je predmet zahteve/presoje. Iz navedenega izhaja, da je prvostopenjski organ napravil napačen sklep glede dejanskega stanja in tako napačno uporabil materialno pravo. IP je v pritožbenem postopku tako ugotavljal, ali zahtevani dokument vsebuje katero od izjem po 5.a in 6. členu ZDIJZ, pri čemer je ugotovil, da zahtevani dokument vsebuje tako koncentracijo osebnih podatkov, da ni možna izvedba delnega dostopa. V preostalem delu zahteve je IP ugotovil, da organ z zahtevanim dokumentom bodisi ne razpolaga, bodisi ga že ima in posledično nima več pravovarstvenega interesa za pridobitev tega dokumenta.

ODLOČBA:

Številka: 090-105/2023/3

Datum: 1. 6. 2023

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nad. ZDIJZ) ter 1., 2. in 3. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 31. 3. 2023, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve - Policija, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nad. organ), št. 090-25/2023/4 z dne 10. 3. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1. Pritožba prosilca z dne 31. 3. 2023 zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve - Policija, št. 090-25/2023/4 z dne 10. 3. 2023, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 14. 2. 2023 na organ naslovil več zahtev, v katerih prosi za posredovanje fotokopije:

- dokumenta z dne 11. 2. 2022, s katerim je sektor kriminalistične policije PU Koper razpisal predmetno iskanje osebe, zoper katero so obstajali utemeljeni razlogi za sum storitve očitanega kaznivega dejanja (zahteva št. 1);

- dokumenta, iz katerega izhajajo utemeljeni razlogi za sum storitve očitanega kaznivega dejanja (zahteva št. 2);

- dokumenta, na podlagi katerega so kriminalisti PU Koper dne 16. 5. 2022 zbirali obvestila po …. (zahteva št. 3);

- uradnega dokumenta, na podlagi katerega so kriminalisti PU Koper dne 30. 5. 2022 »šnofljali« okoli …. (zahteva št. 4);

- uradnega dokumenta, na podlagi katerega so kriminalisti PU Koper že dne 6. 4. 2022, v večernih urah, prikrito opazovali dogajanje v okolici hiše prosilca, na naslovu …. (zahteva št. 5).

Vse zahteve je prosilec vezal na kazensko ovadbo št. 2300-d3812645/k2131274,k2143118,k2146315/_____/2022 (1626061) z dne 7. 6. 2022.

Organ je o zahtevah prosilca odločil z odločbo, št. 090-25/2023/4 z dne 10. 3. 2023. Zahtevo št. 1 je organ zavrnil, s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ dodatno navedel, da se pri zaprošenem dokumentu ni opredelil niti do kriterija, ali z zahtevanim dokumentom razpolaga, saj bi že s samim razkritjem podatka o tem, ali dokument obstaja, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov. Podatek, ali se je v zvezi z določenim posameznikom vodi kakršenkoli postopek (prosilec želi dokument z dne 11. 2. 2022, s katerim je bilo razpisano iskanje za osebo zoper katero je bila podana kazenska ovadba), je podatek, ki se nanaša na posameznika - fizično osebo, zoper katero je bila vložena kazenska ovadba. Zahteva prosilca se torej nanaša na podatek iz postopka, ki ga je organ vodil zoper poimensko navedenega posameznika in je v konkretnem primeru nedvomno določen. V primeru, ko prosilec postavi zahtevo po ZDIJZ na način, da iz nje izhaja, da je bilo zoper določeno osebo »razpisano iskanje», ki jo opredeli še datumsko in povezano s kazensko ovadbo (navede št. 2300-d3812645/k2131274,k2143118,k2146315/_____/2022 (1626061) z dne 7. 6. 2022), bi z razkritjem zahtevanega dokumenta posredno potrdili in razkrili osebne podatke konkretne fizične osebe. Tudi delni dostop (7. člen ZDIJZ) v danem primeru ne bi bil mogoč, saj bi prosilec, kljub izločitvi izjem, poznal njihovo vsebino in tako organ ne bi mogel varovati oz. zagotoviti njihove zaupnosti. V zvezi s tem organ opozarja na že izoblikovano sodno prakso v podobnih primerih, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec zahteva podatke po imenu in priimku posameznika (ki je v konkretnem primeru neposredno določen z navajanjem številke kazenske ovadbe) in zanj oz. v zvezi z njim zahteva določene podatke. Preostale zahteve prosilca je organ zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Dodatno je organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel, da je uradna oseba organa PU Koper zaprosila za posredovanje zahtevane dokumentacije. Iz dopisa oz. pojasnila PU Koper, št. 092-43/2022/418 z dne 23. 2. 2023, izhaja, da so kriminalisti SKP PU Koper in SKP PU Ljubljana ter kriminalisti UKP GPU, na podlagi določil Zakona o nalogah in pooblastilih policije (v nad. ZNPPol) ter Zakona o kazenskem postopku (v nad. ZKP), zbirali obvestila s ciljem izsleditve iskanega osumljenega. Vsa izvedena dejanja, tako dne 16. 5. 2022, dne 30. 5. 2022 in dne 6. 4. 2022, so navedena in zapisana v kazenski ovadbi, št. 2300-d3812645/k2131274,k2143118,k2146315/11236586/2022 (1626061) z dne 7. 6. 2022. Posebni dokumenti ne obstajajo. Glede zahteve po posredovanju »dokumentov, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum očitanega kaznivega dejanja« PU Koper navaja, da so ti navedeni v kazenski ovadbi, na katero se sklicuje prosilec. Poseben dokument ne obstaja.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 31. 3. 2023 vložil pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa.

IP je dne 11. 4. 2023 prejel dopis organa, št. 090-25/2023/8 z dne 6. 4. 2023, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo prosilca v pristojno reševanje. Dopisu je organ priložil vrsto dokumentov, ki se nanašajo na konkretno zadevo.

V telefonskem pogovoru z dne 17. 4. 2023 je organ dodatno, po posameznih točkah zahtev prosilca, pojasnil:

Zahteva št. 1: Zahtevi ustreza dokument št. 2312-22/2022/2 z dne 11. 2. 2022, ki je bil IP že posredovan (skupaj z odstopom predmetne pritožbe).

Zahteva št. 2: Utemeljeni razlogi za sum storitve kaznivega dejanja izhajajo iz kazenske ovadbe, na katero se prosilec v zahtevah sklicuje. Organ nima dokazila, da bi z njihove strani prosilec prejel predmetno kazensko ovadbo. Glede na dejstvo, da se prosilec ves čas nanjo sklicuje, citira njeno besedilo, prilaga fotokopije njenih strani, prosilec z njo že razpolaga.

Zahteva št. 3: Zbiranje obvestil se je izvajalo na podlagi dokumenta št. 2312-22/2022/2 z dne 11. 2. 2022. Posebni dokument, ki bi nalagal zbiranje obvestil na točno določen dan, ne obstaja.

Zahteva št. 4: Zbiranje obvestil se je izvajalo na podlagi dokumenta št. 2312-22/2022/2 z dne 11. 2. 2022. Posebni dokument, ki bi nalagal zbiranje obvestil na točno določen dan, ne obstaja.

Zahteva št. 5: Prikritega opazovanja se v konkretnem primeru ni izvajalo, kot je bilo podrobno pojasnjeno že v okviru zadeve, pri IP vodene pod št. 090-76/2023.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

Zahteva št. 1

Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je organ zavrnil dostop do zahtevanega dokumenta, s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov, ker po njegovi oceni anonimizacija ni mogoča, saj je prosilec zahtevani dokument vezal na točno določenega posameznika.

IP ugotavlja, da je zahteva prosilca postavljena na način, ki ne omogoča identifikacije oz. določljivosti posameznika, na katerega se zahtevani dokument nanaša. Prosilec je zahtevani dokument namreč opredelil zgolj datumsko in ga vezal na kazensko ovadbo, št. 2300-d3812645/k2131274,k2143118,k2146315/___/2022 (1626061) z dne 7. 6. 2022, ne pa na točno določenega posameznika, kot to zmotno zarjuje organ v izpodbijani odločbi.

IP tudi ne more slediti navedbam organa v izpodbijani odločbi, da je posameznik neposredno določen že z navedbo št. kazenske ovadbe oz. zgolj z navedbo, da je zoper določeno osebo, ki pa niti ni poimensko navedena, razpisano iskanje. Navedbam organa, da je prosilec zahtevo vezal na točno določenega posameznika, zaradi česar ni možna izvedba t.i. instituta delnega dostop, tako ni moč slediti. V zahtevi namreč niso navedeni nobeni (osebni) podatki, ki bi omogočali, da bi lahko bile posamezne fizične osebe določene oz. določljive. Dejstvo sicer je, da so organu poznane osebne okoliščine v konkretni zadevi, na katere je organ tudi vezal svojo odločitev v izpodbijani odločbi, vendar pa organ ne bi smel presojati zahteve z vidika posebnih okoliščin prosilca, s katerim je seznanjen, ampak izključno z vidika same vsebine zahteve in dokumenta, ki je predmet zahteve/presoje. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevani dokument, se je namreč vedno treba vprašati, ali gre za informacijo, ki bi jo lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. Iz navedenega izhaja, da je prvostopenjski organ napravil napačen sklep glede dejanskega stanja in tako napačno uporabil materialno pravo.

V okviru pritožbenega postopka je IP ugotovil, da se zahteva prosilca št. 1 nanaša na dokument št. 2312-22/2022/2 z dne 11. 2. 2022, ki je torej predmet presoje tega pritožbenega postopka.

IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali zahtevani dokument vsebuje katero od izjem po 5.a in 6. členu ZDIJZ.

Glede na določbo 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Uvodoma se je IP ukvarjal z vprašanjem, ali je za obdelavo osebnih podatkov v konkretnem primeru podana ustrezna pravna podlaga, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v 1. odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v 1. odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov(v nad. ZVOP-2).

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

Uredba v členu 86 določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Uredbe, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 (obdelava osebnih podatkov) in členu 9 Uredbe (obdelava posebnih vrst osebnih podatkov).

Pri vpogledu v predmetni dokument je IP ugotovil, da ta vsebuje vrsto osebnih podatkov (npr. ime in priimek, podatke o prebivališču, EMŠO, ipd.) ter veliko naveznih okoliščin (npr. podrobnejši opis okoliščin, dogodkov, ipd.), iz katerih je mogoče določiti posamezne osebe, vse to pa se prepleta skozi celotno vsebino zahtevanega dokumenta.

Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da zahtevani dokument nedvomno vsebuje varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, pri čemer IP ni znana pravna podlaga, ki bi določala, da se ti podatki lahko posredujejo javnosti kot prosto dostopne informacije javnega značaja.

V nadaljevanju je IP ugotavljal, ali je možen t.i. delni dostop do zahtevanih dokumentov. Ta je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki ureja institut delnega dostopa in določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena (npr. osebne podatke in druge izjeme iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. V konkretnem primeru pa je bistvenega pomena predvsem drugi del določbe 7. člena ZDIJZ, po kateri se prosilca lahko seznani le z delom dokumenta, vendar samo, če to ne ogrozi njegove zaupnosti. Določilo 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16, v nad. Uredba) natančneje opredeljujeta tehnične vidike delnega dostopa. Organ mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih Uredbe ne bi bilo izvedljivo. 19. člen Uredbe določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oz. drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (1. odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (2. odstavek). Delni dostop je torej potrebno omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Pomembna sta torej tehnični in vsebinski vidik.

IP je v konkretnem primeru z vpogledom v zahtevani dokument ugotovil, da ta vsebuje tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih osebnih podatkov, da delnega dostopa ni mogoče izvesti na način, da se izločijo zaupni (varovani) podatki, saj bi bilo mogoče izločene podatke razbrati iz drugih informacij, vsebovanih v dokumentu. Prav tako IP ocenjuje, da bi zahtevani dokument ob uporabi instituta delnega dostopa (tj. če bi prekrili vse podatke, ki so po svoji vsebini varovani) popolnoma izgubil svojo vrednost in smiselnost, saj nebi imel več svoje vsebine, in bi bil zato brez posebne vrednosti za prosilca oz. javnost. Če bi izločili vse varovane osebne podatke, bi namreč ostal le še prazni vzorec.

Glede na vse navedeno je IP presodil, da dokument št. 2312-22/2022/2 z dne 11. 2. 2022 predstavlja izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja v skladu s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (osebni podatek), pri čemer izvedba delnega dostopa ni mogoča. IP je tako zaključil, da je odločitev organa pravilna, vendar obrazložena z napačnimi razlogi, zato je IP v tej odločbi navedel pravilne razloge in pritožbo prosilca, vezano na zahtevo št. 1, na podlagi 3. odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.

Zahteva št. 2

V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da utemeljeni razlogi za sum storitve kaznivega dejanja, ki so predmet zahteve prosilca, izhajajo iz kazenske ovadbe, št. 2300-d3812645/k2131274,k2143118,k2146315/11236586/2022 (1626061) z dne 7. 6. 2022.

Izhajajoč iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je prvostopenjski organ napravil napačen sklep glede dejanskega stanja in napačno uporabil materialno pravo. Organ je namreč narobe ocenil, da z dokumentom, ki bi ustrezal zahtevi prosilca, ne razpolaga, pri čemer je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z zahtevanim dokumentom razpolaga.

Kot izhaja iz zgoraj navedenega, zahtevi prosilca ustreza kazenska ovadba, št. 2300-d3812645/k2131274,k2143118,k2146315/11236586/2022 (1626061) z dne 7. 6. 2022, pri čemer IP ugotavlja, da gre za dokument, s katerim prosilec nedvomno že razpolaga, saj se ves čas vlaganja zahtev po določbah ZDIJZ nanjo sklicuje, svoje zahteve veže na informacije, ki izhajajo iz nje, citira njeno besedilo in prilaga fotokopije njenih strani. Ker prosilec torej že razpolaga z dokumentom oz. kazensko ovadbo, ki ustreza njegovi zahtevi, prosilec nima pravovarstvenega interesa za pridobitev tega dokumenta.

IP je zaključil, da so bile v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti, da pa te niso bistvene, saj prosilec z dokumentom, ki ustreza njegovi zahtevi, že razpolaga, zato je IP pritožbo, vezano na zahtevo št. 2, na podlagi 2. odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.

Zahtevi št. 3 in 4

V telefonskem pogovoru z dne 17. 4. 2023 je organ pojasnil, da se je zbiranje obvestil na dotični lokaciji izvajalo na podlagi dokumenta, št. 2312-22/2022/2 z dne 11. 2. 2022. Posebni dokument, ki bi nalagal zbiranje obvestil na točno določen dan, pri organu ne obstaja.

V pritožbenem postopku je IP tako ugotovil, da je organ zahtevo prosilca obravnaval ozko in »iskal« izključno dokument, ki bi nalagal zbiranje dotičnih obvestil na točno določen dan, torej dan, ki ga v zahtevi navaja sam prosilec, pri čemer pa ni upošteval dejstva, da se je predmetno zbiranje obvestil izvajalo na podlagi t.i. splošnega dokumenta, in sicer dokumenta št. 2312-22/2022/2 z dne 11. 2. 2022, ki je predstavljal podlago tudi za zbiranje obvestil in s katerim organ nedvomno razpolaga.

Glede na to, da zahtevam prosilca št. 3 in 4 ustreza dokument št. 2312-22/2022/2 z dne 11. 2. 2022, ki je bil predmet presoje tega pritožbenega postopka že pod zahtevo št. 1, se IP, v izogib ponavljanju, v celoti sklicuje na že zgoraj navedeno.

IP je zaključil, da je odločitev organa pravilna, vendar obrazložena z napačnimi razlogi. Zato je IP v tej odločbi navedel pravilne razloge in pritožbo prosilca, vezano na zahtevo št. 3 in 4, na podlagi 3. odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.

Zahteva št. 5

Glede na to, da se zahteva prosilca nanaša na dokument, na podlagi katerega naj bi kriminalisti PU Koper, dotičnega dne, na dotični lokaciji, izvajali, po mnenju prosilca t.i. prikrito opazovanje, IP uvodoma navaja, da prikriti preiskovalni ukrepi zajemajo različna dejanja, ki so v slovenskem pravu opisana in določena v ZKP, natančneje v 149a. členu. Iz omenjene določbe izhaja, da lahko policija izvaja prikrite preiskovalne ukrepe le v obsegu izdanih odredb sodišča, ki edino lahko dovoli take ukrepe. Policija tako nikoli ne začne in ne more izvajati prikritih preiskovalnih ukrepov prej ali v večjem obsegu, kot pa ji to dovoljujejo odredbe in dovoljenja sodišča oz. državnega tožilstva, kar je v bistvu tudi sodni nadzor nad delom policije. Kot je IP ugotovil in podrobneje pojasnil že v okviru odločbe št. 090-76/2023/2 z dne 27. 3. 2023, kriminalisti SKP PU Koper v dotični zadevi niso izvajali prikritih preiskovalnih ukrepov, niti za njih niso podali pobude na pristojno Specializirano državno tožilstvo RS. Posledično organ ne razpolaga s sodno odredbo, ki je podlaga za izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov. Da organ, vezano na konkretni primer, ni izvedel nobenega prikritega spremljanja/sledenja/opazovanja, je bilo sicer ugotovljeno že v okviru drugega pritožbenega postopka, pri IP, vodenega pod št. 090-10/2023. PU Koper je med drugim v dopisu, št. 092-43/2022/417 z dne 21. 2. 2023, podrobno pojasnila tudi, na kateri podlagi oz. na kakšen način je bilo zoper osumljenega razpisano iskanje, nato pa opravljeno preverjanje/opazovanje dotične stanovanjske hiše, pri čemer pa ne gre za t.i. prikrito opazovanje, kot to navaja prosilec in ki je, kot izhaja že iz zgoraj navedenega, dovoljeno le na podlagi sodne odredbe. Na podlagi navedenega IP ob reševanju pritožbe tako ni mogel posumiti, da organ razpolaga z dokumentom, ki je predmet zahteve prosilca, vendar ga prosilcu ne želi posredovati.

Na podlagi zgoraj navedenega je IP pritožbo prosilca, vezano na zahtevo št. 5, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke