Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

prosilec - Ministrstvo za infrastrukturo

+ -
Datum: 18.05.2022
Številka: 090-120/2022
Kategorije: Ali dokument obstaja, Kršitev materialnega prava

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo, v kateri je zaprosil za vrsto dokumentov, ki se nanašajo na kamnolom Griža pri Rižani. Organ je zahtevi prosilca delno ugodil in mu posredoval vrsto dokumentov, v določenem delu pa je zahtevo zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z določenimi zahtevanimi dokumenti razpolaga, pri čemer je prosilec navedel, da ti predstavljajo poslovno skrivnost po ZRud-1, zato je pritožbi prosilca v tem delu ugodil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. V določenem delu zahteve pa je IP ugotovil, da je organ prosilcu posredoval vse zahtevane dokumente, s katerimi razpolaga, zato je pritožbo prosilca v tem delu, kot neutemeljeno, zavrnil. 

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 090-120/2022/14

Datum: 18. 5. 2022

 

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ), 1. odstavka 248. člena ter 1. in 3. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 25. 3. 2022, zoper odločbo Ministrstva za infrastrukturo, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana (v nad. organ), št. 090-3/2022/3 z dne 4. 3. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O

 

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 25. 3. 2022 zoper odločbo Ministrstva za infrastrukturo, št. 090-3/2022/3 z dne 4. 3. 2022, se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se zadeva v delu, ki se nanaša na 7. točko zahteve prosilca, vrne organu v ponovno odločanje. Organ je dolžan o zadevi odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
  2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
  3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

 

Prosilec je dne 8. 2. 2022 na organ zahtevo za posredovanje sledečih dokumentov (skupaj s prilogami):

  1. vsi dokumenti/vloge za prenos rudarske pravice na podjetje VOC Ekologija d.o.o., z vsemi dokazili o izpolnjevanju pogojev za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje na vseh zemljiščih pridobivalnega in pristopnega prostora Griža pri Rižani;
  2. odločba št. 0141-7/2020-11 z dne 28. 10. 2020, z vsemi dokumenti zadeve, prilogami in aneksi;
  3. koncesijska pogodba št. 0141-7/2020-16;
  4. aneks - dodatek št. 1 z dne 11. 01. 2022 - podaljšanje koncesijske pogodbe 14. 4. 2021 - 21. 7. 2023;
  5. vsi dokumenti s katerimi je prosilec za koncesijo dokazal pravico uporabe parcel v lasti drugih lastnikov in parcel javnega dobra v koncesijskem območju kamnoloma Griža pri Rižani;
  6. vsi dokumenti s katerimi je prosilec za koncesijo dokazal pravico uporabe parcel v lasti drugih lastnikov in parcel javnega dobra v pristopnem območju kamnoloma Griža pri Rižani;
  7. vsi dokumenti za sanacijo kamnoloma Griža, ki so sestavni del veljavne koncesijske pogodbe;
  8. vsi dokumenti - vključno z letnimi soglasji KS Gračišče za izvedeno sanacijo, ki dokazujejo usklajenost načrtovane sanacije in zapiranja kamnoloma Griža pri Rižani z veljavnim Odlokom o ureditvenem načrtu kamnoloma Griža (sanacija in postopno zapiranje) - UO 19-93, Občine Koper, z dne 22. 10. 1993;
  9. vsi veljavni dokumenti morebitnih sprememb načrtovane sanacije kamnoloma Griža pri Rižani, pridobljeni ali izdani do dneva zaključka obravnave zahteve;
  10. vsi veljavni dokumenti, vezani na okoljsko zakonodajo glede vplivov na okolje v ožjem in širšem območju kamnoloma Griža pri Rižani - mnenja, analize, ocene, poročila, meritve, odločbe, soglasja, dovoljenja, ipd.;
  11. vsi dokumenti komunikacije med organom in podjetjem VOC Ekologija d.o.o., vezani na zadeve območja kamnoloma Griža pri Rižani ter prejeti ali izdani do dneva zaključka obravnave zahteve;
  12. evidence vseh lobističnih stikov organa, od 1. 1. 2019 do dneva zaključka obravnave zahteve.

 

Organ je dne 2. 3. 2022 prosilcu po elektronski pošti posredoval sledeče dokumente:

  1. točka zahteve: dok. št. 0141-84/2006-DE/110 z dne 24. 1. 2020, skupaj s prilogami, dok. št. 0141/84/2006-DE/111 z dne 5. 2. 2022, koncesijska pogodba št. 354-14-13/01 z dne 21. 1. 2002. Dodatno je organ pojasnil, da dokazila o izpolnjevanju pogojev za nosilca rudarske pravice ne preverja organ, temveč potrdila izdaja IRSI. 2. točka zahteve: odločba št. 0141-7/2020-11 z dne 28. 10. 2020.
  2. točka zahteve: koncesijska pogodba št. 0141-7/2020-16.
  3. točka zahteve: dodatek št. 1 h Koncesijski pogodbi za izkoriščanje mineralne surovine št. 0141-7/2020-16.
  4. in 6. točka zahteve: pogodba o služnosti št. 47821-7971/2020 z dne 25. 8. 2020. Dodatno je organ pojasnil, da se pravica izvajanja rudarskega dela v postopku kontrolira iz javne baze (ZK).
  5. točka zahteve: dok. št. 0141-7/2020-5 z dne 13. 5. 2020; Vloga za izdajo sklepa o podaljšanju roka za dopolnitev vloge za prenos rudarske pravice v pp Griža pri Rižani, ki jo je na organ naslovil VOC Energija d.o.o.; dok. št. 0141-7/2020-8 z dne 27. 8. 2020; dok št. 0141-7/2020-20 z dne 1. 4. 2021; dok št. 0141-7/2020-21 z dne 16. 4. 2021, skupaj s prilogo; dok. št. 0141-7/2020/23 z dne 23. 4. 2021; dok. št. 0141-7/2020/28 z dne 2. 6. 2021; dok. št. 0141-7/2020/29 z dne 17. 6. 2021, skupaj s prilogo; dok št. 0141-7/2020/30 z dne 3. 8. 2021; dok. št. 0141-7/2020/31 z dne 12. 8. 2021, skupaj s prilogo; dok. št. 0141-7/2020/33 z dne 9. 6. 2021, skupaj s prilogo; dok. št. 0141-7/2020/34 z dne 17. 9. 2021; dok. št. 0141-7/2020/36 z dne 5. 11. 2021; dok. št. 0141-7/2020/38 z dne 23. 12. 2021, skupaj s prilogo; dok. št. 0141-7/2020/39 z dne 29. 11. 2021; dok. št. 0141-7/2020/40 z dne 13. 12. 2021, s prilogo.

 

Dne 14. 3. 2021 je organ prosilcu, po elektronski pošti, posredoval dodatna dokazila/pojasnila, in sicer:

  1. točka zahteve: odgovor, ki je bil podan prosilcu pod prvo točko zahteve, se je pomotoma nanašal na potrdila za izvajalca rudarskih del, ki jih res izdaja IRSI, zahteva, pa se je nanašala na dokazila o izpolnjevanju pogojev za nosilca rudarske pravice. Organ prosilcu dodatno pojasnjuje, da je upravni organ preverjal dokazila o izpolnjevanju pogojev za nosilca rudarske pravice po ZRud-1[1], kar je zapisano tudi v obrazložitvi odločbe o prenosu rudarske pravice, ki je bila prosilcu posredovana pod točko 2.;
  2. in 4. točka zahteve: podpisano koncesijsko pogodbo št. 0141-7/2020-16 z dne 16. 2. 2021 in aneks k pogodbi z dne 15. 12. 2021;
  3. in 6. točka zahteve: parcele, ki so znotraj meja pridobivalnega prostora so navedene v 4. členu koncesijske pogodbe. Opis oz. seznam parcel je skladen z navedbo v rudarski knjigi (javna knjiga) oz. z opisom, ki ga pripravi izvajalec javne rudarske službe. Iz rudarske knjige pristopna pot ni razvidna. V kolikor poteka čez zemljišče, ki ni v lasti koncesionarja, je ta moral pridobiti pravico "uporabe" od lastnika. Lega pristopne poti je razvidna iz projekta, ki se nahaja pri koncesionarju. Koncesijska pogodba je bila sklenjena ob izpolnjevanju pogojev do 21. 7. 2022. Protikoronski zakon PKP9 pa je podaljšal rudarsko pravico za 18 mesecev brez izpolnjevanja pogojev.

 

Organ je o 7., 8., 9., 10. in 12. točki zahteve prosilca odločil z odločbo št. 090-3/2022/3 z dne 4. 3. 2022. Zahtevi prosilca pod točko 12. je organ ugodil in mu posredoval povezavo na spletno mesto, kjer se nahaja zahtevana evidenca, v 7., 8., 9. in 10. točki pa je zahtevo zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Dodatno je organ navedel, da so bili prosilcu že posredovani dokumenti, ki ustrezajo 1., 2., 3., 4., 5., 6. in 11. točki zahteve.

 

Zoper odločbo organa je prosilec dne 25. 3. 2022 vložil pritožbo, v kateri navaja, da mu organ ni posredoval vseh zahtevanih dokumentov. Prav tako po njegovem mnenju ne drži trditev, da organ ne razpolaga z dokumenti iz 7., 8., 9. in 10. točke zahteve, ker so dokumenti o sanaciji kamnoloma Griža pri Rižani imenovani v Koncesijski pogodbi (št. 0141-7/2020-16 z dne 14. 4. 2021) in v dodatku št. 1 h koncesijski pogodbi za izkoriščanje mineralne surovine št. 0141-7/2020-16 z dne 11. 1. 2022. Prosilec se sklicuje na javno korist in javni interes v zvezi z vsemi dokumenti, ki se nanašajo na kakršnokoli obliko, fazo, obseg, ipd. sanacije kamnoloma Griža pri Rižani in od organa zahteva vse manjkajoče dokumente. Pritožbi je prosilec priložil tabelo, iz katere izhaja, katere dokumente je s strani organa že prejel in katerih dokumentov mu organ še ni posredoval.

  1. točka zahteve:

Manjka:

- dokument iz Vloge, opr.št. 0141-84/2006-DE/110 dne 24. 1. 2020: kopije rednih izpiskov iz zemljiške knjige za vse nepremičnine, ki v naravi predstavljajo kamnolom Griža pri Rižani (25x). Zadostuje tudi seznam z navedbami parcel.

- vsi dokumenti - odgovori, pozivi, vabila organa podjetju VOC Ekologija d.o.o. (zastopnik OP Zaman) za Dopolnitev vloge prevzemnika za prenos rudarske pravice (zadeva: 0141-84/2006- DE/110 z dne 24. 1. 2020, in vse dopolnitve). V tej zvezi je prosilec prejel samo dok. št. 0141-7/2020-5 z dne 13. 5. 2020. Prosilec zahteva še dokumente koncesionarja VOC Ekologija d.o.o. o sklenjeni pravici služnosti za uporabo parcel vseh drugih lastnikov na pristopnih zemljiščih – kakor to določa 46. člen ZRud-1. Dodatno prosilec ugotavlja, da organa potrjuje le, da podjetje VOC Ekologija d.o.o. izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje dejavnosti izvajanja rudarskih del brez miniranja, kot to določa 22. člen ZRud-1. Po zakonu ZRud-1 IRSI ne ugotavlja izpolnjevanja pogojev za rudarsko pravico. Za to je pristojen organ, od katerega se zahteva dokumente.

  1. točka zahteve: Manjka dokument, podlaga za uporabo zakona, ki je bil uporabljen v postopku prenosa rudarske pravice - postopka, ki je bil zaključen z odločbo organa št 0141-7/2020-11 dne 28. 10. 2020.
  2. točka zahteve:

Manjka:

- predlog za sklenitev koncesijske pogodbe, ki ga je dne 10. 11. 2020 vložil koncesionar;

- tehnična dokumentacija - revidiran RP za pridobivanje tehničnega gradbenega kamna - apnenca v kamnolomu "Griža" sanacija kamnoloma. št. proj. 485/93 – ing. VN;

- tehnična dokumentacija – dodatek k projektu št. 485/93, september 1994;

- vsi dokumenti v zvezi dokumenta VOC Ekologija d.o.o.: »Predlog sklenitve aneksa h koncesijski pogodbi – Griža pri Rižani« (zveza: 0141-7/2020/16-02721778).

  1. točka zahteve: Manjka potrjen revidirani rudarski projekt Pridobivanje tehničnega gradbenega kamna -apnenca v kamnolomu »Griža« Sanacija kamnoloma. št. 485/93-ing.VM. in dodatek »Kamnolomom Griža pri Rižani – Ekonomski elaborat za sanacijo kamnoloma Griža pri Rižani – dodatek k projektu št. 485/93, september 1994 (skupaj v nad. Rudarski projekt)«.
  2. in 6. točka zahteve: Prosilec od organ zahteva še dokumente koncesionarja VOC Ekologija d.o.o. o sklenjeni pravici služnosti za uporabo parcel vseh drugih lastnikov – kolikor to določa 1. odstavek 46. člena ZRud-1.
  3. točka zahteve: Prosilec se sklicuje na javno korist in javni interes za pridobitev zahtevanih dokumentov. Manjka potrjen revidirani rudarski projekt »Pridobivanje tehničnega gradbenega kamna – apnenca v kamnolomu »Griža« Sanacija kamnoloma, št. 485/93-ing.VM«, dodatek »Kamnolom Griža pri Rižani – Ekonomski elaborat za sanacijo kamnoloma Griža pri Rižani ter dodatek k projektu št. 485/93, september 1994.
  4. točka zahteve: Prosilec se sklicuje na javno korist in javni interes za pridobitev zahtevanih dokumentov.
  5. točka zahteve: Prosilec se sklicuje na javno korist in javni interes za pridobitev zahtevanih dokumentov.
  6. točka zahteve: Prosilec navaja, da je koncesionar spremenil izvajanje sanacije, določenem z občinskim odlokom in ureditvenim načrtom Občine Koper.
  7. točka zahteve: Prosilec se sklicuje na javno korist in javni interes za pridobitev zahtevanih dokumentov. Od organa dodatno zahteva še račun št. 21-000817/IF za povračilo sredstev prve faze ekološke sanacije kamnoloma Griža, dokument tel. razgovora organa in VOC Ekologija d.o.o., z dne 26. 11. 2021, obrazložitev podjetja VOC Ekologija d.o.o. za izdani račun št. 21-00817/IF, zavrnitev računa št. 21-000817/IP s strani organa, z dne 3. 12. 2021, odgovor organa na ponovno zahtevo VOC Ekologija d.o.o., št. VZPDVO-UA-91/21 z dne 9. 12. 2021 in vso dokumentacijo, navedeno po postavkah v računu št. 21-000817/IF, vključno s ponudbo podjetja Glinkop d.o.o., G-UA-5/2021, ki jo je organu predložilo podjetje VOC Ekologija d.o.o., v zvezi zahteve za plačilo tega računa.
  8. točka zahteve: Prosilec nima pripomb.

 

IP je dne 5. 4. 2022 prejel dopis organa št. 090-3/2022/5 z dne 31. 3. 2022, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Na podlagi poziva IP št. 090-120/2022/5 z dne 8. 4. 2022, je organ IP posredoval dopis št. 090-3/2022/14 z dne 20. 4. 2022, v katerem je navedel sledeče:

  1. točka: Kopije rednih izpisov iz zemljiške knjige za nepremičnine, ki v naravi predstavljajo kamnolom Griža pri Rižani oz. seznam z navedbami nepremičnin prosilcu niso bile posredovane, saj mu je bila ta informacija posredovana v okviru koncesijske pogodbe št. 0141-7/2020/16, ki vsebuje seznam zahtevanih zemljiških parcel. Organ dodaja, da je zemljiška knjiga prosto dostopna javna evidenca, posledično organ skladno z določbami ZDIJZ prosilcu ni dolžan posredovati informacij, ki so prosto dostopne javnosti iz javnih evidenc. Glede zahteve prosilca za posredovanje dokumenta koncesionarja VOC Ekologija d.o.o. o sklenjeni pravici služnosti organ pojasni, da je bila prosilcu že posredovana Pogodba o služnosti št. 47821-7971/2020.
  2. točka: Zahtevi prosilca ustreza Vloga za prenos rudarske pravice št. 0141-84/2006-DE/110, ki je bila prosilcu že posredovana.
  3. točka: Predmet zahteve prosilca je bila koncesijska pogodbe št. 0141-7/2020-16, ki je bila prosilcu že posredovana. Prosilec v pritožbi širi svojo zahtevo.
  4. točka: Prosilec je zaprosil za posredovanje Aneksa - dodatka št. 1 z dne 11. 01. 2022 - podaljšanje koncesijske pogodbe 14. 04. 2021 - 21. 07. 2023, ki mu je bil že posredoval. Prosilec v pritožbi širi svojo zahtevo.
  5. in 6. točka: Glej obrazložitev zgoraj iz 1. točke.
  6. točka: Ob naknadnem pregledu zadeve organ ugotavlja, da gre v predmetni točki zahteve za rudarski projekt, s katerim mora organ ravnati skladno s 3. odstavkom 83. člena Zakona o rudarstvu (Ur. l. RS, št. 14/14 – UPB in 61/17 – GZ, v nad. ZRud-1). Ker predstavlja rudarski projekt drugo rudarsko dokumentacijo, mora organ in vse osebe, ki imajo dostop do navedenih listin, z njo ravnati na način, ki zagotavlja poslovno skrivnost, ves čas trajanja rudarske pravice za izkoriščanje.
  7. in 9. točka: Organ pojasnjuje, da usklajenost načrtovane sanacije preverja rudarska inšpekcija, zato organ z navedenimi dokumenti ne razpolaga.
  8. točka: Organ z dokumenti ne razpolaga. Stanje na terenu preverja rudarska inšpekcija.
  9. točka: Prosilec v pritožbi širi svojo zahtevo.

Dopisu je organ priložil popis zadeve št. 0141-7/2020, št. 0141-87/2006 in št. 0141-36/2008.

 

Dodatno je organ IP dne 26. 4. 2022, po elektronski pošti, pojasnil, da je po ponovnem vpogledu v predmetno zadevo (št. 0141-84/2006) ugotovil, da kopije rednih izpisov iz zemljiške knjige, ki so predmet zahteve prosilca pod 1. točko, niso skenirane v informacijski sistem organa, prav tako jih ni fizično priloženih v spisu pri zadevnem dokumentu.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

 

IP poudarja, da sta tako prvostopenjski organ, kot tudi IP vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meja postavljenega zahtevka - takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS npr. v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015 in sodbi št. I U 932/2015-10 z dne 10. 12. 2015. Navedeno pomeni, da se je potrebno držati zahteve prosilca in presojati le, ali organ razpolaga z dokumenti, kot jih je prosilec zahteval v zahtevi z dne 8. 2. 2022.

 

K 1. točki izreka

 

Organ je v izpodbijani odločbi navedel, da ne razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca pod 7. točko, v okviru pritožbenega postopka pa je, v dopisu št. 090-3/2022/14 z dne 20. 4. 2022, navedel, da je pri ponovnem pregledu zadeve ugotovil, da z zahtevanimi dokumenti razpolaga, vendar ti predstavljajo poslovno skrivnost po 3. odstavku 83. člena ZRud-1.

 

IP ugotavlja, da organ, vezano na 7. točko zahteve prosilca, skladno z ZUP ni opravil ugotovitvenega postopka, v katerem bi popolno ugotovil resnično dejansko stanje in v ta namen ugotovil vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (načelo materialne resnice). 1. odstavek 138. člena ZUP določa, da je pred izdajo odločbe treba ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe takšnega ravnanja organa ni mogoče razbrati.

 

Zaradi ugotovljene pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji je bilo treba, na podlagi 3. odstavka 251. člena ZUP, prvostopenjsko odločbo delno odpraviti in zadevo, v delu, ki se nanaša na 7. točko zahteve prosilca, vrniti organu v ponovno odločanje, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan pri ponovnem postopku oblikovati obrazložitev odločbe tako, da bo vsebovala vse sestavine iz 214. člena ZUP, in poleg tega upoštevati tudi navodila IP, ki sledijo v nadaljevanju te odločbe.

 

Vrnitev zadeve v ponovno odločanje IP utemeljuje tudi z razlogi ekonomičnosti postopka. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da se preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilca nanaša na dokumente, ki so del dokumentarnega gradiva organa, zato organ razpolaga z vso dokumentacijo, ki je z zahtevanimi dokumenti povezana, hkrati pa tudi, glede na to, da organ pozna širši vidik zadeve, povezane z zahtevanimi dokumenti, najlažje ugotovi, kateri dokumenti so predmet zahteve in v katerem delu predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja.

 

V ponovljenem postopku je organ dolžan določno navesti, kateri konkretni dokumenti, ki jih zahteva prosilec, so bili predmet njegove presoje.

 

IP opozarja tudi na določbo 44. člena ZUP, po kateri mora organ ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Opustitev te dolžnosti (če osebi, ki bi morala biti udeležena kot stranka ali stranski udeleženec v postopku, ta možnost ni bila dana) pa predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 2. točki 2. odstavka 237. člena ZUP. Organ mora postopek voditi skladno z ZUP in stranke, za katere meni, da bi odločitev lahko vplivala na njihove pravice in pravne koristi, povabiti k sodelovanju v postopku na formalno pravilen način.

 

Glede na to, da je organ v dopisu št. 090-3/2022/14 z dne 20. 4. 2022 navedel, da zahtevana dokumentacija predstavlja poslovno skrivnost po 3. odstavku 83. členu ZRud-1[2] IP poudarja, da mora organ v ponovljenem postopku uvodoma ugotoviti, ali zahtevana dokumentacija sodi med dokumente, ki jih predmetna določba ZRud-1 opredeljuje kot poslovno skrivnost. V tem delu IP opozarja na že sprejeto stališče IP, zavzeto v odločbi št. 090-203/2019, stališču IP pa je sledilo tudi Upravno sodišče v sodbi št. III U 28/2020-33 z dne 11. 11. 2020, da se, ne glede na določbo 3. odstavka 83. členu ZRud-1, kot poslovno skrivnost ne more avtomatsko šteti celotne rudarske dokumentacije, saj so določeni podatki že po svoji naravi prosto dostopni javnosti.

V prid stališču IP govori tudi dejstvo, da je dne 5. 5. 2022 v veljavo vstopil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o rudarstvu[3], ki je odpravil 3. odstavek 83. člena ZRud-1 in pri presoji dostopa do rudarske dokumentacije napotuje na določbe ZPosS[4], kar pomeni, da, po 5. 5. 2022, poslovno skrivnost več ne predstavlja celotna rudarska dokumentacija, ampak jo lahko predstavljajo samo tisti dokumenti vezani na rudarstvo, ki izpolnjujejo pogoje po ZPosS. Iz navedenega izhaja, da je tudi mnenje zakonodajalca, da je poslovno skrivnost, vezano na rudarsko dokumentacijo, potrebno gledati bolj ozko, predvsem se ne sme celotne rudarske dokumentacije avtomatsko smatrati kot poslovno skrivnost, saj med njo, kot že navedeno, sodi tudi dokumentacija, ki bi morala biti že po svoji naravi prosto dostopna javnosti (npr. po ZVO-1[5]). Namen spremembe oz. odprave predmetne določbe ZRud-1 je bil torej izključno zožati nabor rudarske dokumentacije, ki lahko predstavlja poslovno skrivnost in posledično omogočiti javnosti prost dostop do večjega dela rudarske dokumentacijo, kar jasno izhaja tudi iz samega predloga za spremembo ZRud-1[6], ta namen pa naj v ponovljenem postopku zasleduje tudi organ.

 

Organ mora v ponovljenem postopku, glede zahtevanih dokumentov, presojati tudi, ali gre v konkretnem primeru za okoljske podatke, ki so absolutno javni na podlagi 2. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka, ki določa zakonske izjeme (npr. poslovna skrivnost), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja.

 

Načelo javnosti okoljskih podatkov izhaja tudi iz 13. člena ZVO-1, ki določa, da so okoljski podatki javni (1. odstavek 15. člena ZVO-1). Vsakdo ima pravico dostopa do okoljskih podatkov skladno z zakonom (2. odstavek 15. člena ZVO-1). Dostop do okoljskih podatkov ZVO-1 ureja v določbah 110. člena, v katerih opredeljuje med drugim tudi, kateri podatki se štejejo za okoljske podatke (2. odstavek 110. člena ZVO-1). V 1. odstavku določa, da morajo državni organi, organi občin, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb vsem zainteresiranim osebam omogočiti dostop do okoljskih podatkov, če to določa ta zakon in predpisi, ki urejajo dostop javnosti do informacij javnega značaja. V tem delu ZVO-1 torej jasno napotuje na ZDIJZ in Konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (v nad.: Aarhuška konvencija). Tretji odstavek 110. člena ZVO-1, določa, da so, ne glede na določbe predpisov iz prvega odstavka tega člena o izjemah glede dostopa do informacij javnega značaja, okoljski podatki, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz 3. odstavka 18. člena tega zakona, javni. Tretji odstavek 110. člena ZVO-1 in 2. alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ torej postavljata enako pravilo, in sicer da mora organ, ne glede na morebitne izjeme po ZDIJZ, prosilcu omogočiti odstop do zahtevanih podatkov, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz 3. odstavka 18. člena ZVO-1. Glede drugih okoljskih podatkov pa je treba v skladu s predmetno določbo ZDIJZ upoštevati določbe ZVO-1 o opredelitvi okoljskih podatkov.

Prosilec je v pritožbi zatrjeval še obstoj javnega interesa za razkritje zahtevanih podatkov, zato mora organ v ponovljenem postopku izvesti še t.i. test javnega interesa. Določbo 2. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevanih informacij, (razen v zakonu določenih primerih, kamor pa varstvo osebnih podatkov ne sodi), je namreč dopustno uporabiti le v izjemnih primerih. Smiselno enako stališče izhaja tudi iz prakse Upravnega sodišča RS (npr. sodba Upravnega sodišča, št. I U 1257/2011-11 z dne 25. 4. 2012), ki je menilo, da je javni interes glede razkritja podan, če so ogrožene take vrednote, kot je življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno.

 

V primeru obstoja katere od izjem po določbah 5.a in 6. člena ZDIJZ je dolžan presojati tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16; v nad. Uredba) ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Določba 19. člena Uredbe namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a in 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati kodirati, blokirati, omejiti oz. drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (1. odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (2. odstavek 19. člena Uredbe). Delni dostop je torej potrebno omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Pomembna sta torej tehnični in vsebinski vidik.

 

K 2. točki izreka

 

  • točka zahteve prosilca:

 

Glede pritožbenih navedb prosilca, da ni prejel kopij rednih izpiskov iz zemljiške knjige za vse nepremičnine, ki v naravi predstavljajo kamnolom Griža pri Rižani (25x), ki so navedeni kot priloga dopisu št. 0141-84/2006-DE/llO dne 24. 1. 2020, pri čemer prosilec dodatno navaja, da zahtevi zadostuje tudi seznam z navedbami parcel, je IP v okviru pritožbenega postopka od organa prejel pojasnilo, da je bila zahtevana informacija prosilcu posredovana v okviru koncesijske pogodbe št. 0141-7/2020/16, ki vsebuje seznam zahtevanih zemljiških parcel. Organ je dodatno navedel, da je zemljiška knjiga prosto dostopna javna evidenca, zato prosilcu ni dolžan posredovani zahtevanih izpisov. Prav tako organ ugotavlja, da s predmetnimi izpisi niti ne razpolaga.

 

V tem delu IP ugotavlja, da je organ zadostil zahtevi prosilca, ko mu je posredoval koncesijsko pogodbo št. 0141-7/2020/16, iz katere so razvidne zahtevane parcelne številke. Tudi v pritožbi prosilec sicer navaja, da bi njegovi zahtevi zadostil seznam predmetnih parcelnih številk, katerega pa je, kot že navedeno, prejel v okviru predmetne koncesijske pogodbe. Prav tako IP sledi navedbam organa, da prosilcu ni dolžan posredovati izpiskov iz zemljiške knjige, ki je prosto dostopna javnosti in posledično prosilec do zahtevanih izpisov lahko pride sam, na podlagi parcelnih številk, ki mu jih je organ posredoval v okviru prej navedene koncesijske pogodbe. Skladno s 195. členom ZZK-1[7] so namreč vsi vpisani podatki v glavni knjigi zemljiške knjige javni in jih sme vsakdo pregledovati, prepisovati ali zahtevati. Način zagotavljanja javnosti informatizirane glavne knjige je sicer urejen v 198. členu ZZK-1.

 

Glede pritožbenih navedb prosilca, da manjkajo odgovori, pozivi, vabila organa podjetju VOC Ekologija d.o.o. za dopolnitev vloge za prenos rudarske pravice pa IP pojasnjuje, da je v okviru pritožbenega postopka primerjal popise zadev, ki jih je organ IP posredoval tekom pritožbenega postopka in dokumente, ki jih je organ prosilcu posredoval po elektronski pošti dne 2. 3. 2022 ter ugotovil, da zahtevi prosilca ustrezajo dokumenti, ki jih je organ prosilcu posredoval v okviru 11. točke zahteve. Dodatno IP ugotavlja, da zahtevi prosilca za posredovanje dokumenta koncesionarja VOC Ekologija d.o.o. o sklenjeni pravici služnosti ustreza Pogodba o služnosti št. 47821-7971/2020, ki je bila prosilcu prav tako tudi že posredovana, in sicer po elektronski pošti dne 2. 3. 2022.

 

  • točka zahteve prosilca

 

Glede pritožbenih navedb prosilca, da manjka dokument, podlaga za uporabo zakona, ki je bil uporabljen v postopku prenosa rudarske pravice - postopka, ki je bil zaključen z odločbo organa št 0141-7/2020-11 dne 28. 10. 2020, je IP v okviru pritožbenega postopka s strani organa prejel pojasnilo, da zahtevi ustreza Vloga za prenos rudarske pravice št. 0141-84/2006-DE/110, ki je bila prosilcu že posredovana, in sicer po elektronski pošti dne 2. 3. 2022.

 

  • točka zahteve prosilca

 

IP se strinja z navedbami organa v dopis št. 090-3/2022/14 z dne 20. 4. 2022, da je bila predmet zahteve  prosilca koncesijska pogodba št. 0141-7/2020-16, ki je bila prosilcu nedvomno tudi že posredovana, in sicer po elektronski pošti dne 2. 3. 2022. Dokumenti, ki jih prosilec navaja v pritožbi in za katere trdi, da jih s strani organa ni prejel, niso bili predmet prvotne zahteve prosilca in posledično IP ugotavlja, da prosilec v pritožbi širi svojo prvotno zahtevo oz. gre v tem delu za novo zahtevo prosilca po ZDIJZ, o kateri organ na prvi stopnji še ni odločal in tako ne more biti predmet tega pritožbenega postopka.

 

V skladu s 133. členom ZUP in v skladu z načelom dispozitivnosti lahko stranka v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom (lahko ga npr. razširi), in sicer vse do odločitve oz. do izdaje odločbe na prvi stopnji (glej sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. U 1481/94-6, VS12074). Tisti dokumenti, ki jih je prosilec identificiral kot predmet njegove zahteve šele po izdaji odločbe na prvi stopnji, v pritožbi predstavljajo razširitev njegove zahteve.

 

IP opozarja, da prosilec v pritožbi zahteve ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oz. spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje. Povedano drugače, prosilec se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi ni zahteval oz. organ teh dokumentov ni mogel identificirati kot predmet njegove zahteve, saj zahteva ni bila dovolj določna. Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Vsebina zahteve, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, zato tudi ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa. Prosilec lahko s pritožbo zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oz. vsebinsko spremeniti. Lahko pa prosilec kadarkoli na organ vloži novo zahtevo po določbah ZDIJZ.

 

  • točka zahteve prosilca

 

IP se tudi v tem delu strinja z navedbami organa v dopis št. 090-3/2022/14 z dne 20. 4. 2022, da je bil predmet zahteve prosilca Aneks - dodatek št. 1 z dne 11. 01. 2022 - podaljšanje koncesijske pogodbe 14. 04. 2021 - 21. 07. 2023, ki ga je organ prosilcu nedvomno že posredoval, prav tako po elektronski pošti dne 2. 3. 2022. Dokumenti, ki jih prosilec navaja v pritožbi in za katere trdi, da jih s strani organa ni prejel, niso bili predmet prvotne zahteve prosilca in posledično IP ugotavlja, da gre tudi v tem delu za razširitev prvotne zahteve prosilca oz. za novo zahtevo po ZDIJZ, o kateri organ na prvi stopnji še ni odločal in tako ne more biti predmet tega pritožbenega postopka. Lahko pa prosilec kadarkoli na organ vloži novo zahtevo po določbah ZDIJZ.

 

  • 5. in 6. točka zahteve prosilca

 

Prosilec v pritožbi navaja, da od organa ni prejel oz. da od organa zahteva še dokumente koncesionarja VOC Ekologija d.o.o. o sklenjeni pravici služnosti za uporabo parcel vseh drugih lastnikov. Kot že pojasnjeno zgoraj, v okviru obravnave 1. točke zahteve prosilca, zahtevi prosilca ustreza Pogodba o služnosti št. 47821-7971/2020, ki je bila prosilcu že posredovana, in sicer po elektronski pošti dne 2. 3. 2022.

 

  • 8., 9. in 10. točka zahteve prosilca

 

Organ je zahtevo prosilca pod 8., 9. in 10. točko z odločbo zavrnil, ker z zahtevnimi dokumenti ne razpolaga. V okviru pritožbenega postopka je organ pojasnil, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, ker usklajenost načrtovane sanacije preverja rudarska inšpekcija, ki tudi preverja stanje na terenu.

 

Iz spletne strani[8] Inšpektorata za energetiko in rudarstvo izhaja, da se na področju rudarstva izvaja nadzor na podlagi materialnih predpisov, ki urejajo področje rudarstva, varnosti in zdravja pri delu, skladnosti proizvodov, ter zakonov o zapiranju rudnikov. Posebnost dela rudarskih inšpektorjev je redno izvajanje nadzora pri zavezancih, v primeru smrtne ali skupinske nesreče pri delu oz. nevarnih pojavov pa takojšnja raziskava okoliščin. Z izvajanjem nadzorov rudarskih inšpektorjev se zagotavlja skladnost izkoriščanja z določbami koncesijskih pogodb, skladnost del s potrjeno tehnično dokumentacijo ter prispeva k zagotavljanju postopkov opustitve rudarskih del. Namen nadzorov rudarskih inšpektorjev je, da zagotavljamo varnost in zdravje pri delu pri podzemnem in površinskem izvajanju rudarskih del ter nadzor nad vplivi rudarskih del na okolje.

 

ZRud-1 podrobneje določa pogoje za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin ne glede na to ali so v zemlji, na njeni površini ali v vodah, pogoje za opustitev njihovega izkoriščanja ter pogoje za zagotavljanje varstva in zdravja pri izvajanju del, ki so v zvezi z raziskovanjem, izkoriščanjem in opustitvijo izkoriščanja mineralnih surovin ter ureja inšpekcijski nadzor. Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem določil tega zakona, na njegovi podlagi izdanih predpisov, tehničnih predpisov in predpisov s področja varnosti in zdravja pri izvajanju rudarskih del ter drugih predpisov pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin opravlja inšpekcija, pristojna za rudarstvo (rudarska inšpekcija). ZRud-1 v 122. členu jasno določa, da inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem določil tega zakona, na njegovi podlagi izdanih predpisov, tehničnih predpisov in predpisov s področja varnosti in zdravja pri izvajanju rudarskih del ter drugih predpisov pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin opravlja inšpekcija, pristojna za rudarstvo.

 

Glede na to, da se zahteva prosilca nanaša na območje kamnoloma Griža pri Rižani IP še ugotavlja, da se ta ureja na podlagi Odloka o ureditvenem načrtu kamnoloma Griža (sanacija in postopno zapiranje)[9], ki prav tako jasno določa, da nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja rudarska inšpekcija.

 

Na podlagi navedenega IP ne vidi razlogov, da ne bi sledil navedbam organa, da z zahtevnimi dokumenti, vezanimi na sanacijo dotičnega kamnoloma in njegovim vplivom na okolje, ne razpolaga, saj iz zgoraj navedenih zakonskih določb jasno izhaja, da dotična problematika ne sodi v pristojnost organa, ampak v pristojnost rudarske inšpekcije. Prav tako je IP v okviru pritožbenega postopka vpogledal v, s strani organa prejete popise zadev št. 0141-7/2020, št. 0141-87/2006 in št. 0141-36/2008, ki se nanašajo na kamnolom Griža pri Rižani, med katerimi pa ni dokumentacije, ki bi ustrezala zahtevi prosilca.

 

Na podlagi navedenega IP ne vidi utemeljenega razloga, da ne bi verjel oz. sledil odločitvi organa, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Oprijemljivih dejstev, ki bi nakazovali na to, da organ z dokumenti razpolaga, pa ni navedel niti prosilec.

 

  • 11. točka zahteve prosilca

 

Tudi v tem delu se IP strinja z navedbami organa v dopis št. 090-3/2022/14 z dne 20. 4. 2022, da prosilec v pritožbi širi svojo prvotno zahtevo z dne 8. 2. 2022, saj dokumenti, ki jih prosilec navaja v pritožbi in za katere trdi, da jih s strani organa ni prejel, niso bili predmet njegove prvotne zahteve in posledično niso bili predmet presoje organa. Iz navedenega izhaja, da prosilec v pritožbi širi svojo prvotno zahtevi oz. gre za novo zahtevo po ZDIJZ, o kateri organ na prvi stopnji še ni odločal in tako ne more biti predmet tega pritožbenega postopka. Lahko pa prosilec kadarkoli na organ vloži novo zahtevo po določbah ZDIJZ.

 

Sklepno

 

Na podlagi zgoraj navedenega je IP pritožbi prosilca delno ugodil in izpodbijano odločbo, v delu, ki se nanaša na 7. točko zahteve prosilca, v skladu s 1. in 3. odstavkom 251. člena ZUP, odpravil ter zadevo vrnil organu v ponovno odločanje, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca, kot neutemeljeno, zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper 1. točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Zoper 2. točko izreka te odločbe lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

 

[1] https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2014-01-0381?sop=2014-01-0381

[2] »S poročili oz. elaborati iz prvega odstavka tega člena, kakor tudi z drugo rudarsko dokumentacijo nosilca rudarske pravice za izkoriščanje mora ministrstvo, pristojno za rudarstvo, in vse osebe, ki imajo dostop do navedenih listin, ravnati na način, ki zagotavlja poslovno skrivnost, ves čas trajanja rudarske pravice za izkoriščanje.«

[3] https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2022-01-1188?sop=2022-01-1188

[4] http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7758

[5] http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1545

[6] https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=10558

[7] Zakon o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/03, 37/08 – ZST-1, 45/08, 28/09, 25/11, 14/15 – ZUUJFO, 69/17, 11/18 – ZIZ-L, 16/19 – ZNP-1 in 121/21)

[8] https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/inspektorat-za-infrastrukturo/o-inspektoratu/inspekcija-za-energetiko-in-rudarstvo/

[9] Ur. obj., št. 19/1993 - https://www.koper.si/wp-content/uploads/2019/08/un-kamnolom-griza-uo19-93.pdf