prosilec - Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval dokumente v povezavi z njegovo prijavo za dodelitev regionalne investicijske spodbude. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, pri čemer se je skliceval na izjemo notranjega delovanja. IP je ugotovil, da ni podan noben od pogojev, ki mora biti izkazan za obstoj navedene izjeme, zato je pritožbi prosilca ugodil in organu naložil, da prosilcu posreduje zahtevane dokumente. V delu, v katerem je organ odločil brez zahteve prosilca, je IP odločbo organa izrekel za nično.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-353/2022/4

Datum: 25. 1. 2023

Informacijski pooblaščenec po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 4. točke prvega odstavka 279. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi družbe … z dne 8. 12. 2022, zoper odločbo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova uliva 5., 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-44/2022-9 z dne 8. 12. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Prva točka izreka odločbe Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, št. 090-44/2022-9 z dne 8. 12. 2022, se izreče za nično.

2.    Pritožbi prosilca z dne 8. 12. 2022 zoper 2. točko izreka odločbe Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, št. 090-44/2022-9 z dne 8. 12. 2022 se ugodi in se 2. tč. izreka odločbe odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posladi kopije:

2.1.  Mnenja strokovne komisije št. 303-63/2021/61 z dne 18. 11. 2021,

2.2.  Zapisnika prve redne seje, št. 303-63/2021/19 z dne 4. 6. 2021,

2.3.  Zapisnika 2. – korespondenčne seje, št. 303-63/2021/36 z dne 26. 7. 2021,

2.4.  Zapisnika 3. – korespondenčne seje, št. 303-63/2021/48 z dne 15. 9. 2021,

2.5.  Zapisnika 4. – korespondenčne seje, št. 303-63/2021/60 z dne 18. 11. 2021.

3.            Zahteva prosilca za povračilo stroškov postopka se zavrne.

4.            V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 2. 11. 2022 na organ naslovil zahtevo v skladu s šestim odstavkom ZSRR-2 ter v skladu z ZDIJZ in navedel, da je dne 23. 4. 2021 na organ naslovil vlogo v skladu z 31. členom Zakona o spodbujanju skladnega razvoja (v nadaljevanju: ZSRR-2), in sicer za dodelitev investicijske spodbude za odprtje novega kontaktnega centra v Sloveniji. Kljub pozitivnemu odzivu predstavnikov organa, do današnjega dne prosilec ni prejel odgovora vezanega na njegovo vlogo. Skladno z 31. členom ZSRR-2 regionalno pomoč dodeli ministrstvo brez javnega razpisa po prostem preudarku z odločbo, kadar posebna komisija izda pozitivno mnenje o podani vlogi. Prosilec navaja, da ni prejel informacije, v kakšni fazi je predmetni postopek, ali je komisija že presojala vlogo z vidika izpolnjevanja pogojev, kakšna je bila odločitev komisije in če ni presojala, v kakšnem roku lahko pričakuje presojo oz. mnenje in odločbo.

Vezano na navedeno je vlagatelj v skladu s šestim odstavkom 31. člena ZSRR-2 zaprosil organ, da mu v roku 3 dni izda potrdilo o izpolnjevanju pogojev in meril, ki jih je presojala komisija. Zakon namreč določa, da je organ v primeru pozitivnega mnenja dolžan izdati navedeno potrdilo, pri čemer ob tem vlagatelja izrecno opozori, da potrdilo ne pomeni dodelitve regionalne državne pomoči. Ker organ zavezuje tudi ZDIJZ, je dolžan prosilcu posredovati vse zaprošene informacije. Mnenje komisije in zapisnik o delu komisije iz katerega izhaja odločanje oz. presojanje meril iz drugega odstavka 31. člena ZSRR-2, nedvomno predstavljata informacijo javnega značaja iz 4. člena ZSRR-2, glede katerega velja načelo prostega dostopa iz 5. člena ZSRR-2.

Glede na navedeno prosilec zahteva v pisni obliki naslednje dokumente:

- potrdilo o izpolnjevanju pogojev in meril, skladno s šestim odstavkom 31. člena ZSRR-2,

- mnenje komisije, ki je obravnavala vlogo prosilca v skladu z določili ZSRR-2 in

- zapisnik o delu komisije, ko je obravnavala vlogo prosilca v skladu z določili ZSRR-2.

Organ je dne 8. 12. 2022 izdal odločbo št. 090-44/2022-9 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca zavrnil. Organ je ugotovil, da s potrdilom o izpolnjevanju pogojev in meril, ne razpolaga, skladno z ZDIJZ pa dokumenta ni dolžan ustvariti. Glede mnenja komisije in zapisnika o delu komisije je organ ugotovil, da z dokumentoma razpolaga, vendar predstavljata izjemo po 11. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (notranje delovanje organa). Organ je v dokumenta vpogledal in ugotovil, da dokumenta v večini nista pravni stališči glede splošnih določil pogodb ali splošnih ravnanj organa, ampak vsebujeta konkretne odgovore na postavljena pravna vprašanja. Pravno mnenje tako vsebuje pravne posledice ravnanj strank, obrambne strategije morebitnim potencialnim zahtevkom in podobno. Iz tega razloga bi bilo zelo slabo, če pridejo v roke nasprotni stranki, saj je v tem primeru nasprotna stranka v prednosti. V konkretnem primeru tudi organ utemeljuje motnje v delovanju organa s tem, da bi razkritje mnenja, ki vsebuje ugotovitve in priporočila glede nadaljnjega postopanja organa glede vloge prosilca in bi njegovo posredovanje javnosti, brez poznavanja celotne zadeve oziroma vseh pomembnih dejstev, lahko povzročilo, da bi se pojavili sumi in očitki, ki bi se kasneje izkazali za neutemeljene. Napačno razlaganje ugotovitev in priporočil, bi lahko privedlo do napačnih zaključkov. S posredovanjem dokumentov bi organu nastala škoda na javnemu ugledu in zaupanju, ki sta temeljnega pomena za njuno uspešno in učinkovito delovanje. Gre za škodo, ki jo je v dobi nekritičnega sprejemanja in obdelave informacij s strani javnosti težko odpraviti. V javnosti namreč za vedno ostane dvom o netransparentnem, nesmotrnem ali celo nezakonitem delovanju organa.

Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 8. 12. 2022 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je vložil zahtevo za posredovanje kopije Mnenja komisije, ki je obravnavala njegovo vlogo in Zapisnika o delu komisije, ki je obravnavala njegovo vlogo. Izdajo potrdila o izpolnjevanju pogojev in meril, skladno s šestim odstavkom 31. člena ZSRR-2, prosilec ni zahteval v skladu z ZDIJZ. Prosilec navaja, da je prejel izpodbijano odločbo po izteku zakonskega roka, navedel je tudi, da ima pravico pridobiti zahtevane podatke tudi na podlagi ZUP, in sicer skladno z 82. členom, kot stranka upravnega postopka. Prosilec meni, da je postopanje organa obremenjeno z okoliščinami, ki vzbujajo sum, da organ zavlačuje svoje postopanje in tako ravna v nasprotju s pravnim redom na način, da prosilcu onemogoča uresničitev pravice pridobiti informacijo javnega značaja.

Prosilec je v nadaljevanju pojasnil postopek dodelitve regionalne pomoči in navedel, da ni prejel nobene informacije v zvezi z vloženo vlogo. K 1. tč. izreka izpodbijane odločbe dodaja, da prošnja za izdajo potrdila, ni bila podana na podlagi ZDIJZ, temveč na podlagi šestega odstavka 31. člena ZSRR-2. Prosilec tako v tem delu ni vložil zahteve po ZDIJZ, organ pa je 1. tč. izpodbijane odločbe izdal brez zahteve stranke, kar pomeni, da jo je treba izreči za nično.

K 2. tč. izreka izpodbijane odločbe je prosilec navedel, da iz izpodbijane odločbe izhaja, da dokumenta obstajata, čeprav se organ do njunega obstoja ni izrecno opredelil. Mnenja je, da navedena izjema ni podana, prav tako pa bi lahko organ sporne podatke prekril. Zavračanje posredovanja dokumentacije je skrb zbujajoče in prosilcu vzbuja dvom o netransparentnem, nesmotrnem in nezakonitem delovanju organa. Organ ni konkretiziral, kakšna motnja v procesu odločanja bi lahko nastala, saj je komisija mnenje že podala, ta stopnja odločitve je tako zaključena. Glede zatrjevane izjeme prosilec meni, da je odločitev neutemeljena in v nasprotju z ZDIJZ. Prosilec ne vidi možnosti, da bi dostop do teh informacij ogrozil delo oz. delovanje organa. Morebitno negativno mnenje, ki bi si ga lahko širša javnost upravičeno ali neupravičeno ustvarila, organ ne more uporabiti kot argument za zapiranje dostopa do svojega delovanja. Prosilec meni, da organu ni uspelo izkazati, da bi razkritje povzročilo dejanske motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Prav tako je navedel, da je dodelitev regionalne denarne pomoči povezana s porabo javnih sredstev, te informacije pa so vedno javne. Organ tudi ni upošteval možnosti delnega dostopa, niti se do tega instituta ni opredelil. Prosilec je v pritožbenem postopku priglasil tudi stroške.

Organ je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, odstopil v reševanje IP dne 19. 12. 2022, skupaj z zahtevano dokumentacijo.

Ad1/ Glede pritožbe zoper 1. tč. izreka izpodbijane odločbe

Organ je s 1. tč. izreka izpodbijane odločbe odločil, da s »Potrdilom o izpolnjevanju pogojev in meril« ne razpolaga, prosilec pa v pritožbi navaja, da navedenega dokumenta ni zahteval na podlagi ZDIJZ, temveč na podlagi šestega odstavka 31. člena ZSRR-2.

Ob pregledu zahteve prosilca IP ugotavlja, da iz zahteve ni mogoče nedvoumno ugotoviti, na kateri podlagi prosilec zahteva Potrdilo o izpolnjevanju pogojev in meril, saj se v povezavi z navedenim dokumentom mestoma sklicuje na ZSRR-2 in mestoma na ZDIJZ, hkrati pa na določenih mestih uporabi kratico ZSRR-2, čeprav se členi po vsebini nanašajo na določbe ZDIJZ in ne ZSRR-2. Organ na prvi stopnji ni ugotavljal, ali želi prosilec predmetno potrdilo prejeti na podlagi ZSRR-2 oz. na podlagi ZDIJZ, temveč je zahtevo prosilca razlagal široko in odločil tudi o dostopu do predmetnega potrdila na podlagi ZDIJZ.

Ob upoštevanju tega, da je prosilec v pritožbi izrecno izrazil, da navedenega Potrdila na podlagi ZDIJZ ni zahteval in je s tem njegova volja postala nedvoumna, je IP v pritožbenem postopku slednjo upošteval.

ZUP v 128. členu določa, da sme organ v zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana. Odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke (128. člen ZUP), pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila, se na podlagi 4. točke prvega odstavka 279. člena ZUP izreče za nično.

Iz določb ZDIJZ nedvomno izhaja, da se postopek dostopa do informacij javnega značaja vodi le na zahtevo prosilca. Že v drugem odstavku 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, celotno IV. poglavje ZDIJZ (12. do 30. člen) pa ima celo naslov »Postopek z zahtevo za dostop ali za ponovno uporabo«. ZDIJZ tako na več mestih jasno opredeljuje, da postopka za dostop do informacij javnega značaja ni mogoče voditi brez zahteve prosilca.

Ne glede na to, da po izrecni določbi tretjega odstavka 17. člena ZDIJZ prosilcu ni treba izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, pa jo mora organ vseeno obravnavati po ZDIJZ, če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. To pa nikakor ne velja tudi v obratni smeri – organ zahteve, ki je bila vložena po drugem predpisu, ne more obravnavati po ZDIJZ. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS, v sodbi pod opr. št. I U 388/2014-32 z dne 23. 6. 2014.

Iz zahteve prosilca je mogoče razbrati dve zakonski podlagi, na podlagi katerih zahteva dokumente, organ prve stopnje pa od prosilca ni pridobil dodatnega pojasnila, kateri dokument želi prejeti na kateri zakonski podlagi, temveč je vse zahtevke prosilca obravnaval samo na podlagi ZDIJZ. Ker je prosilec v pritožbi izrecno izrazil, da Potrdila ni zahteval na podlagi ZDIJZ, IP ugotavlja, da je organ o dostopu do navedenega dokumenta odločil brez zahteve po ZDIJZ, prav tako pa prosilec tudi naknadno ni privolil v vodenje tega postopka, zato pogoj za vodenje upravnega postopka iz 128. člena ZUP, v povezavi z dokumentom, o katerem je organ odločil v 1. tč. izreka izpodbijane odločbe, ni bil izpolnjen.

Upoštevaje navedeno je IP, v skladu z 280. členom ZUP in na podlagi 4. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, 1. tč. izreka izpodbijane odločbe izrekel za nično, kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.

Ad2/ Glede pritožbe zoper 2. tč. izreka izpodbijane odločbe

Pritožba je utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ, prav tako ni sporno, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga in da sodijo v delovno področje organa, saj kot je organ v izpodbijani odločbi ugotovil, gre v tem delu zahteve, za informacijo javnega značaja po 4. členu ZDIJZ, prav tako je organ dokumente posredoval IP.

IP pa nadalje ugotavlja, da je sporno vprašanje, ali je podana izjema iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je v izpodbijani odločbi skliceval organ in pri kateri morata biti kumulativno izpolnjena dva kriterija, ki izhajata iz navedene določbe ZDIJZ:

- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in

- razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (specifični škodni test).

Z obravnavano izjemo, ki jo pozna tudi večina primerjalno pravnih ureditev, se varujejo podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika, oziroma proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Gre za situacije, ko razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja« organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti. Pri tej izjemi pa morajo dokumenti oz. podatki prestati še t. i. škodni test, to pomeni, da je potrebna ocena, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Navedeno pomeni, da se dostop do informacije zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri uporabi te izjeme moramo biti še posebej previdni, saj se neredko lahko zgodi, da organi tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jih osramotile, jim škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja. Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, ker preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij. Ravno zato je potrebno, da se proces »notranjega razmišljanja organa« ne varuje kar avtomatično, ampak je to varstvo treba zagotoviti razumno, v vsakem konkretnem primeru posebej.

IP je najprej presojal obstoj prvega kriterija izjeme in ob pregledu dokumentov ugotovil, da dokumenta ne predstavljata informacije, ki je bila sestavljena v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, temveč gre za dokumente (Mnenje in Zapisniki), ki so nastali v okviru zadeve organa št. 303-63/2021, v katerem se vodi postopek odločanja o vlogi prosilca po 31. členu ZSRR-2, torej gre za dokumenta, ki sta nastala v okviru vodenja upravnega postopka organa. Določba 31. člena ZSRR-2 namreč obravnava regionalne državne pomoči in postopek v zvezi z vlogo za dodelitev regionalne državne pomoči, ki jo podjetje vloži pri ministrstvu. IP tako ugotavlja, da ne gre za dokumente, ki bi nastali v povezavi z oblikovanjem politike organa in bi bili namenjeni notranji rabi organa, temveč gre za dokumente, ki so nastali v okviru vodenja upravnega postopka, kot ga opredeljuje 31. člen ZSRR-2. Ta v četrtem odstavku določa, da vlogo obravnava komisija, ki presoja vsebino vloge z vidika izpolnjevanja pogojev in meril ter skladnost z regionalno shemo državnih pomoči. Komisija odloča z večino glasov vseh članov in vodi zapisnik o svojem delu. Komisija delo zaključi s pripravo mnenja (peti odstavek). Glede na navedeno ne gre za dokument, ki bi ga bilo mogoče šteti za dokument glede notranjega delovanja organa, niti ne gre za dokument, ki bi ga bilo utemeljeno mogoče razumeti kot »notranji dokument«. Dokumenta sta oba zavedena v zadevo organa št. 303-63/2021, kar pomeni, da gre v konkretnem primeru za dokumente iz konkretnega upravnega postopka in ne za notranje dokumente organa. Mnenje strokovne komisije ima sicer oznako »INTERNO!«, vendar slednje ne utemeljuje obstoja zatrjevane izjeme. IP je v zvezi s tem opravil tudi telefonsko poizvedbo glede navedene oznake in ugotovil, da organ dokumenta ni označil s stopnjo tajnosti po Zakonu o tajnih podatkih.

Glede na namen in cilj konkretnega upravnega postopka je mogoče ugotoviti, da predmetni dokumenti niso bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, saj se je v obravnavanem primeru preverjalo izpolnjevanje pogojev in meril za dodelitev regionalne državne pomoči in tako ne gre za razkrivanje informacij, ki bi razkrivale postopek oziroma način dela organa oziroma njegovo notranjo politiko ter morebiten proces »notranjega razmišljanja« in oblikovanja mnenj, občutljivih notranjih navodil in načrtov organa in podobno, ampak vsebuje ugotovitve organa glede izpolnjevanja pogojev v konkretnem upravnem postopku. Glede na navedeno IP ugotavlja, da prvi pogoj za obstoj izjeme ni podan.

IP pa nadalje ugotavlja, da ni podan niti drugi pogoj, da bi razkritje takšnega podatka povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Organ je pri zatrjevanju motnje navajal, da dokumenti vsebujejo konkretne odgovore na postavljena pravna vprašanja, pravne posledice ravnanj strank, obrambne strategije morebitnim potencialnim zahtevkom in podobno, zaradi česar bi bila nasprotna stranka v prednosti, napačno razlaganje vsebine pa bi lahko povzročilo pojav sumov in očitkov, ki bi se kasneje lahko izkazali kot neutemeljeni, organu bi nastala škoda na javnem ugledu in zaupanju, ki sta temeljnega pomena za njegovo delovanje. IP takšni utemeljitvi ne more slediti, saj organ z njo ni izkazal niti s stopnjo verjetnosti motnje pri delovanju organa, temveč gre zgolj za nepojasnjena in nedokazana predvidevanja organa. Poleg tega dokumenti zatrjevanih informacij ne vsebujejo, gre namreč za opis vloge, postopek obravnave vloge, ugotovitve o podjetju vlagatelja, opis predmetne investicije, cilji investicije in mnenje glede izpolnjevanja pogojev in meril. Iz zapisnikov izhaja pregled vloge in mnenja članov komisije glede izpolnjevanja pogojev, ne pa strategija ravnanja v primeru vložitve potencialnih zahtevkov. Ne gre torej za občutljive informacije, ki bi razkrivale delovanje in dejavnost organa, katerih razkritje bi organu povzročilo motnje pri delovanju in njegovi dejavnosti. IP pa nadalje ugotavlja tudi, da iz samih dokumentov niti ni mogoče prepoznati, katere naj bi bile zatrjevane obrambne strategije potencialnih zahtevkov, ki bi organu, če bi bila javnost z njimi seznanjena, onemogočile ustrezno obrambo pred zahtevki vlagatelja, tega pa v izpodbijani odločbi konkretno ni pojasnil niti organ.

Organ je sicer v obrazložitvi podrobno povzel teorijo izjeme notranjega delovanja in sprejete sodbe v povezavi s tem, vendar slednjega ni konkretno ali ustrezno apliciral na predmetne dokumente, zaradi česar zgolj citiranja sodb in teorije glede zatrjevane izjeme ni mogoče šteti za izkazan drugi kriterij zatrjevane izjeme notranjega delovanja.

Iz vsega navedenega izhaja, da organ s pavšalnimi in abstraktnimi navedbami svojega dokaznega bremena ni izpolnil, zato IP, na podlagi svojih ugotovitev, zaključuje, da ne obstaja resna in konkretna nevarnost povzročitve motenj v delovanju organa, ki bi nastale zaradi seznanitve prosilca z zahtevanim dokumentom, kar pa pomeni, da obstaja pravica prosilca, da se seznani z informacijo.

Ker je izjema iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ podana le, če sta kumulativno izpolnjena oba pogoja, IP pa je ugotovil, da noben od dveh pogojev ni izpolnjen, pomeni, da izjema notranjega delovanja organa ni podana.

IP je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane druge izjeme po 5.a členu in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da slednje niso podane, niti jih ni zatrjeval organ. IP ugotavlja, da izjema poslovne skrivnosti ni podana, saj so v dokumentu navedeni zgolj podatki gospodarske družbe, ki je v konkretnem primeru prosilec, ta pa v svojih vlogah navaja, da gre za informacije javnega značaja, torej prosto dostopne informacije. Prav tako v konkretnem primeru ni podana izjema varstva upravnega postopka, saj gre za izjemo, ki bi jo moral zatrjevati in izkazati organ, pri katerem je tekel postopek, organ pa te izjeme ni niti zatrjeval niti izkazal. IP še ugotavlja, da dokument vsebuje imena, priimke in podpise članov strokovne komisije, ter priimek ministra, vendar gre za osebne podatke javnih uslužbencev oz. javnih funkcionarjev, ki v skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ ne sodijo med varovane osebne podatke, prav tako pa gre pri delu komisije za opravljanje javne funkcije, ki je bila članom komisije podeljena z imenovanjem v komisijo, ki opravlja naloge ministrstva.

IP še pojasnjuje, da ni pristojen presojati obveznosti organa na podlagi ZSRR-2 in organu tudi ne more naložiti obveznosti na podlagi navedenega zakona, zato je pritožbene navedbe v zvezi s tem štel za irelevantne za predmetni postopek. Prav tako je bila za postopek irelevantna dopolnitev pritožbe, s katero je prosilec navajal, da je organ v vmesnem času izdal zavrnilno odločbo glede dodelitve regionalne državne pomoči.

IP je na podlagi navedenega ugotovil, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je pritožbi prosilca ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu posredovati dokumente, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Glede povrnitve priglašenih stroškov postopka zahteva prosilca ni utemeljena. Na podlagi prvega odstavka 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnino za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni pritožbeni postopek (kot tudi sam postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja) se je začel na pritožbo (oziroma zahtevo) prosilca, zato prosilec sam nosi svoje stroške postopka. Upoštevaje navedeno je IP odločil, da se zahteva za povrnitev stroškov zavrne, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 4. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka