prosilec - Kabinet predsednika Vlade RS

POVZETEK:

Organ je zahtevo prosilke zavrnil, ker ne razpolaga z zahtevanim seznamom vseh obiskov pri predsedniku Vlade RS, državnih sekretarjih in drugih zaposlenih pri organu v določenem obdobju. IP je v pritožbenem postopku potrdil odločitev organa, ker je ugotovil, da skladno z internimi predpisi organ hrani podatke obiskovalcev le za zadnjih 14 dni. Ker so bili zahtevani podatki pri organu avtomatsko izbrisani že pred prejemom zahteve prosilke, organ z zahtevanim seznamom ne razpolaga v materializirani obliki. To pomeni, da pri organu zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in je zato zahtevo oziroma pritožbo prosilke treba zavrniti.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-111/2023/4

Datum: 8. 6. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 7. 4. 2023, zoper odločbo Kabineta predsednika Vlade Republike Slovenije, Gregorčičeva ulica 20,25, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-15/2023/4, z dne 23. 3. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilke z dne 7. 4. 2023 zoper odločbo Kabineta predsednika Vlade Republike Slovenije št. 090-15/2023/4, z dne 23. 3. 2023, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije je z dopisom št. 09001-12/2023/2 z dne 28. 2. 2023 zahtevo prosilke, ki jo je prejel 27. 2. 2023, odstopil organu, in sicer glede:

1. poimenskega seznama vseh obiskov pri predsedniku Vlade RS, državnih sekretarjih in drugih zaposlenih pri organu od 2. 6. 2022 do 7. 9. 2022,

2. vseh zapisov lobirancev ob stiku z lobisti, ki so bili zabeleženi ob obiskih predsedniku Vlade RS, državnih sekretarjih in drugih zaposlenih pri organu, in posredovani Komisiji za preprečevanje korupcije od 2. 6. 2022 do 7. 9. 2022.

Prosilka je navedla, da je dokumentacijo zahtevala že v svojem poslanskem vprašanju in pojasnila, kakšen odgovor je prejela. Obravnavano zahtevo pa je prosilka posredovala kot zahtevo za posredovanje informacije javnega značaja ob upoštevanju Zakona o tajnih podatkih (po 3. členu ZTP lahko poslanec v zvezi z opravljanjem svoje funkcije dostopa do tajnih podatkov brez dovoljenja za dostop do tajnih podatkov). Prosilka je povzela 4. člen ZDIJZ in dodala, da lahko v povezavi s 3. členom ZTP kot poslanka v zvezi z opravljanjem svoje funkcije do tajnih podatkov dostopa brez dovoljenja do tajnih podatkov. Prosilka je predlagala, da ji organ gradiva, ki niso označena s stopnjo tajnosti, posreduje v obliki fotokopij. Za gradiva, ki so označena s stopnjo tajnosti, naj ji organ omogoči vpogled pri organu v okviru določil zakona, ki ureja tajne podatke. Prosilka je ocenila, da kot poslanka Državnega zbora potrebuje vse potrebne podatke v okviru opravljanja funkcije poslanke državnega zbora, zato je vložila navedeno zahtevo.

Organ je z odločbo št. 090-15/2023/4, z dne 23. 3. 2023 odločil o zahtevi prosilke. Uvodoma je povzel zahtevo in pojasnil pojem informacije javnega značaja. V skladu s četrtim odstavkom 5. člena ZDIJZ je prosilki posredoval povezavo na spletno mesto, kjer so prikazani podatki iz obrazcev Zapisi lobirancev o stiku z lobisti, ki jih je organ posredoval Komisiji za preprečevanje korupcije. Organ je pojasnil, da je prosilka 7. 9. 2023 na Vlado RS naslovila poslansko vprašanje v zvezi z obiski v časovnem obdobju, ki je enak obravnavani zahtevi. Vlada RS je sprejela odgovor na poslansko vprašanje ter prosilki posredovala seznam obiskovalcev s pojasnilom, da se v skladu s Katalogom podatkov evidence obiskovalcev, ki ureja ravnanje z evidenco obiskovalcev vladne stavbe, evidence obiskovalcev od novembra 2012 dalje hranijo 14 dni. Ker skladno z navedenim druge zahtevane informacije v materializirani obliki ne obstajajo in organ z njimi ne razpolaga, pogoji iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ niso izpolnjeni, zato je organ v tem delu zahtevo zavrnil.

Organ je 7. 4. 2023 prejel pritožbo zoper odločbo št. 090-15/2023/4, z dne 23. 3. 2023. Prosilka je navedla, da je zahtevo za dostop do informacije javnega značaja posredovala kot zahtevo za posredovanje informacije javnega značaja ob upoštevanju ZTP (skladno s 3 členom ZTP lahko poslanec v zvezi z opravljanjem svoje funkcije dostopa do tajnih podatkov brez dovoljenja za dostop do tajnih podatkov). Prosilka je povzela 4. člen ZDIJZ in navedla, da lahko v povezavi z s 3. členom ZTP kot poslanka v zvezi z opravljanjem svoje funkcije do tajnih podatkov dostopa brez dovoljenja. Organ je v odločbi pojasnil, da se v skladu s Katalogom podatkov evidence obiskovalcev, ki ureja ravnanje z evidenco obiskovalcev vladne stavbe, evidence obiskovalcev od novembra 2012 dalje hranijo 14 dni. Razlaga, s katero je organ delno zavrnil zahtevo, je v nasprotju z naravo in namenom ZDIJZ. Zahteva za seznam vseh obiskov pri predsedniku Vlade RS, državnih sekretarjih in drugih zaposlenih pri organu od 2. 6. 2022 do 7. 9. 2022 predstavlja vsebino in naravo informacije javnega značaja. Obravnavana zahteva predstavlja informacijo v zvezi z delom organa in kot taka izvira iz delovnega področja organa, zato bi morala biti dostopna javnosti. Kakršnokoli drugo razlogovanje bi bilo v nasprotju z namenom zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. To izhaja tudi iz namena ZDIJZ, saj gre za podatke, kjer je podan prevladujoč javni interes. Razlaga organa pomeni arbitrarno in samovoljno razlago, s čimer je bila prosilki kršena pravica do obveščenosti. Prosilka predlaga, da se pritožbi ugodi in se ji omogoči dostop do zahtevanega seznama v fotokopirani obliki.

Organ je pritožbo prosilke z dopisom št. 090-15/2023/6 z dne 11. 4. 2023 kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP.

IP je z namenom popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja na organ naslovil poziv za dodatna pojasnila in dokumentacijo št. 090-111/2023/2, z dne 13. 4. 2023, na katerega je organ odgovoril z dopisom št. 090-15/2023/9 z dne 25. 4. 2023. Pojasnil je, da se skladno z Evidenco dejavnosti obdelave upravljavca evidence obiskovalcev v Generalnem sekretariatu Vlade Republike Slovenije, Kabinetu predsednika vlade, Uradu Vlade Republike Slovenije za komuniciranje, Uradu Vlade Republike Slovenije za narodnosti, Ministrstvu za zunanje zadeve in Protokolu Vlade Republike Slovenije, evidence obiskovalcev hranijo 14 dni. Prosilka je 7. 9. 2022 na Vlado Republike Slovenije naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z obiski v Kabinetu predsednika vlade in na ministrstvih. Vlada Republike Slovenije je prosilki v odgovoru na poslansko vprašanje št. 00104-166/2022/7 z dne 10. 1. 2023 posredovala podatke, ki predstavljajo javno dostopno informacijo. Podatki so bili zbrani, obdelani in posredovani za obravnavo na seji Vlade s strani posameznih organov, ki so kot upravljavci posredovanih osebnih podatkov tudi odgovorni za njihovo zakonito obdelavo (v konkretnem primeru posredovanje) v skladu z GDPR. S strani posameznih organov (tudi s strani organa) so bili pripravljeni seznami obiskov, ki jih je zahtevala prosilka kot poslanka. Odgovor Vlade na poslansko vprašanje ter priloge (seznami obiskovalcev) so dostopni na spletni strani Državnega zbora Republike Slovenije. Organ z evidenco obiskovalcev za obdobje od 2. 6. 2022 do 7. 9. 2022, skladno z zgoraj navedeno podlago, v trenutku obravnavane zahteve, ki jo je prosilka dne 27. 2. 2023 naslovila na Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije, ni razpolagal oziroma ne razpolaga več. Organ je še navedel, da iz priloženega odgovora vodje Sektorja za kadrovske in pravne zadeve ter skrbnika evidence z dne 24. 4. 2023 na zaprosilo za posredovanje evidence obiskovalcev za obdobje od 2. 6. 2022 do 7. 9. 2022 izhaja, da z zaprošeno evidenco ne razpolagata.

Pritožba ni utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Glede na to, da je prosilka tako v zahtevi kot tudi v pritožbi večkrat poudarila, da je poslanka, IP uvodoma poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane podatke oziroma dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. ZDIJZ namreč v 5. členu kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Organi so dolžni v skladu z ZDIJZ vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja, in ali je prosto dostopna vsem, ne le prosilcu. Vse navedbe prosilke v zvezi z dejstvom, da je poslanka v Državnem zboru, zakaj za opravljanje te funkcije potrebuje zahtevane podatke in na kateri pravni podlagi lahko kot poslanka dostopa tudi do tajnih podatkov, so za dostop do zahtevanih podatkov v obravnavanem primeru povsem irelevantne. Organ je zato ravnal pravilno, ker je v konkretni zadevi odločal v skladu z načelom prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ in pri odločitvi ni upošteval specifičnih okoliščin konkretne prosilke.

Čeprav je prosilka navedla, da vlaga pritožbo zoper odločbo organa št. 090-15/2023/4, z dne 23. 3. 2023, iz njenih pritožbenih navedb izhaja, da jo izpodbija le v zavrnilnem delu, saj se njene navedbe nanašajo samo na zahtevo glede evidence obiskovalcev, z ničemer pa ne izpodbija odločitve organa glede zapisov o lobističnih stikih. IP je zato v nadaljevanju ugotavljal, ali je organ utemeljeno zavrnil zahtevo za posredovanje podatkov o obiskih pri predsedniku Vlade RS, državnih sekretarjih in drugih zaposlenih pri organu od 2. 6. 2022 do 7. 9. 2022.

IP je ugotovil, da iz izpodbijane odločbe in iz dodatnih pojasnil organa v dopisu št. 090-15/2023/9 z dne 25. 4. 2023 izhaja, da je na spletni strani Državnega zbora RS objavljen odgovor na poslansko vprašanje prosilke z dne 7. 9. 2022, ki vsebuje tudi seznam obiskovalcev pri organu.[1] Ob prejemu tega seznama je bila prosilka seznanjena, da ta seznam vsebuje le podatke o obiskovalcih za zadnjih 14 dni od prejema zaprosila za posredovanje podatkov (od 1. 9. 2022 do 14. 9. 2022), ker so bili starejši vpisi izbrisani, v skladu s Katalogom podatkov evidence obiskovalcev, ki ureja ravnanje z evidenco obiskovalcev vladne stavbe na Gregorčičevi 20, 25 in 27.[2] Prosilka v pritožbi z ničemer ne nasprotuje dejstvu, da je ta seznam prejela, poleg tega je ta seznam kot odgovor na poslansko vprašanje prosilke tudi javno objavljen. Nobenega dvoma torej ni, da je prosilka že prejela zahtevani seznam za obdobje od 1. 9. 2022 do 7. 9. 2023, zato IP ugotavlja, da prosilka nima več pravovarstvenega interesa za pridobitev zahtevanega seznama v delu, ki se nanaša na navedeno obdobje.[3] Zahtevi prosilke je bilo namreč v tem delu ugodeno, saj je prosilka nedvomno prejela zahtevani seznam za obdobje od 1. 9. 2022 do 7. 9. 2023, zato je IP pritožbo prosilke v tem delu, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.

V nadaljevanju je IP ugotavljal, ali je zahtevani seznam, ki ga prosilka še ni prejela, tj. seznam, ki vsebuje podatke o obiskih pri predsedniku Vlade RS, državnih sekretarjih in drugih zaposlenih pri organu od 2. 6. 2022 do 31. 8. 2022, informacija javnega značaja. Za obstoj informacije javnega značaja morajo biti po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

-     informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

-     organ mora z njo razpolagati in

-     nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi.

V obravnavani zadevi ni sporno, da zahtevani seznam izvira iz delovnega področja organa, ugotoviti pa je treba, ali je izpolnjen pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

Organ je IP v prilogi dopisa št. 090-15/2023/9 z dne 25. 4. 2023 poslal dokument z naslovom »Evidenca dejavnosti obdelave upravljavca evidence obiskovalcev v Generalnem sekretariatu Vlade Republike Slovenije, Kabinetu predsednika vlade, Uradu Vlade Republike Slovenije za komuniciranje, Uradu Vlade Republike Slovenije za narodnosti, Ministrstvu za zunanje zadeve in Protokolu Vlade Republike Slovenije« št. 07100-1/2019/20 z dne 19. 3. 2019. Po vpogledu v ta dokument IP ugotavlja, da je rok hrambe podatkov v evidenci obiskovalcev določen v sedmi vrstici tabele pod točko »2. Podatki o zbirki osebnih podatkov«, in sicer je ta rok 14 dni. Da organ po preteku tega roka iz evidence obiskovalcev dejansko izbriše osebne podatke obiskovalcev, izhaja iz pojasnila z dne 24. 4. 2023, v katerem je skrbnik evidence obiskovalcev navedel, da je program, v katerem se vodi obravnavana evidenca, nastavljen tako, da se vsi obiskovalci avtomatsko brišejo na 14 dni.

Glede na ureditev roka hrambe podatkov iz evidence obiskovalcev v dokumentu št. 07100-1/2019/20 z dne 19. 3. 2019, na katerega se je skliceval organ, in ugotovljeno dejansko stanje (da organ razpolaga samo s tistimi zahtevanimi podatki, ki so bili prosilki že posredovani kot odgovor na poslansko vprašanje in so javno objavljeni na spletni strani Državnega zbora), je IP sledil ugotovitvi izpodbijane odločbe, da je treba dostop do podatkov, ki so predmet te pritožbe, zavrniti. Ker organ dejansko ne razpolaga več z zahtevanim seznamom za obdobje od 2. 6. 2022 do 31. 8. 2022, mu IP ne more naložiti, naj te podatke posreduje prosilki. Upoštevaje vse navedeno IP ne more slediti pritožbenim navedbam, da »obravnavana zahteva predstavlja informacijo v zvezi z delom organa in kot taka izvira iz delovnega področja organa, zato bi morala biti dostopna javnosti«. IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja namreč nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumentom, ki je predmet zahteve prosilke, niti nima pristojnosti presoditi, da bi z njim moral razpolagati. Pritožbeni postopek po ZDIJZ namreč ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati.

Temu sledi tudi sodna praksa, ki je že večkrat zavzela stališče, da je v pritožbenem postopku po ZDIJZ možno naložiti posredovanje le tistih informacij, s katerimi organ dejansko (že) razpolaga, tako npr. sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari ali pridobi določen dokument, s katerim (še) ne razpolaga.

Iz vsega navedenega izhaja, da zahtevana informacija javnega značaja pri organu ne obstaja, zato pritožbene navedbe, s katerimi prosilka zatrjuje, da »gre za podatke, kjer je podan prevladujoč javni interes«, za obravnavano zadevo niso pravno relevantne. Prevladujoč javni interes je namreč v postopku po ZDIJZ, skladno z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ, mogoče ugotavljati šele, ko je predmet presoje dostop do že obstoječe informacija javnega značaja.

Upoštevaje vse navedeno je IP odločil, da pritožba prosilke ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Seznam je objavljen na spletni strani: …

[2] Pojasnilo se nahaja v tretjem odstavku na 2. strani dokumenta, ki je objavljen na spletni strani: …

[3] Smiselno enako je IP odločil npr. v odločbah št. 090-336/2022 z dne 11.01.2023, št. 090-364/2022 z dne 01.02.2023 in št. 090-64/2023 z dne 30. 3. 2023.