prosilec - Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor
+ -Številka: 090-140/2023
Kategorije: Ali gre za zlorabo pravice, Kršitev postopka
POVZETEK:
Organ je z izpodbijano odločbo zavrnil zahteve prosilca za dostop do informacij javnega značaja iz razloga zlorabe pravice, IP pa po preučitvi pritožbe ugotavlja, da pogoji za zlorabo pravice do dostopa iz petega odstavka 5. člena ZDIJZ niso izpolnjeni. Iz samih zahtev prosilca ni mogoče ugotoviti, da bi lahko v obravnavanem primeru govorili o ponavljajočih se vlogah za isto zadevo oziroma provokacijah in nagajivosti ter posledično o navideznem uveljavljanju pravic, prav tako iz zahtev ne izhaja, da bi bile te šikanozne. Iz izpodbijane odločbe tudi ni določno razvidno, kako bi predmetne zahteve prosilca, z vidika obsega in upoštevaje druge naloge organa, konkretno vplivali na delo organa, koliko dela organu bi povzročili in kako bi to delo vplivalo na ostale delovne naloge pri organu zaposlenih javnih uslužbencev. Organ je zaradi napačne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovil dejansko stanje, saj posledično v ugotovitvenem postopku ni presojal zahtevanih dokumentov z vidika informacij javnega značaja in možnosti (delnega) dostopa do teh dokumentov, zato je IP zadevo vrnil v ponovno odločanje.
ODLOČBA:
Številka: 090-140/2023/4
Datum: 31. 5. 2023
Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 1. 5. 2023 in 3. 5. 2023, zoper odločbo Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor, Grajski trg 1, 2000 Maribor (v nadaljevanju: organ), št. 263-97/2022, z dne 14. 4. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi prosilca z dne 1. 5. 2023 in z dne 3. 5. 2023 se ugodi in se odločba Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor, št. 263-97/2022, z dne 14. 4. 2023 odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
2. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.
Obrazložitev:
Prosilec je s posameznimi zahtevami od organa zahteval dostop do informacij javnega značaja, kot sledi v nadaljevanju.
V elektronskem sporočilu z dne 16. 2. 2023 je prosilec najprej zastavljal vprašanja glede že dostavljenih dokumentov ter navajal mnenja in komentarje v zvezi s tem, ter dodatno prosil za dostavo zapisnika seje nadzornega sveta s pripadajočim gradivom, dokumente o plačilu stroškov za ocenjevanje nepremičnin, ki so bile vključene v nakup in menjavo na Gregorčičevi 8 (…), na Pohorski ulici 5 za nakup in za najem ter na Dvořakovi ulici 7 za nakup, dalje je zahteval seznam – prilogo najemne pogodbe med organom in ZD dr. Adolfa Drolca (263-54/2021), dokumente v zvezi z izpolnjevanjem 5. člena najemne pogodbe med organom in ZD dr. Adolfa Drolca (263-54/2021): izbira izvajalca, določitev vsebine in obsega del (popisi), izbira nadzora, naročilo/pogodba o izvedbi, obračun obnove, račun nadzora in morebitni drugi stroški, dokument o podaljšanju najemne pogodbe med organom in ZD dr. Adolfa Drolca (263-54/2021), dokumentacijo o načinu izbire izvajalca natečajne naloge izvajalce DBA Dušan Borak Arhitekt s.p. in URBIS d.o.o., račun za izdelavo natečajne naloge izvajalcev DBA Dušan Borak Arhitekt s.p. in URBIS d.o.o., dokumente o izplačilu nagrad ter ostalih izplačil v okviru javnega natečaja, v okviru katerega je bila naročena in izdelana natečajna naloga izvajalcev DBA Dušan Borak Arhitekt s.p. in URBIS d.o.o. ter dokumente o izplačilih ZAPS-u od decembra 2021 do maja 2022.
V elektronskem sporočilu z dne 15. 3. 2023 je prosilec ponovno zastavljal vprašanja v zvezi z že posredovanimi informacijami javnega značaja, povzemal vsebino že prejetih informacij, podajal mnenje in komentarje ter prosil še za dokumentacijo o stroških izdelave cenitvenih poročil, končno poročilo komisije za oceno natečajnih elaboratov, kopijo 10. strani poročila I. Špolarja, dokumentacijo o stroških plačila izdelave natečajne naloge v izdelavi DBA Dušan Borak Arhitekt s.p. (ZAPS 1650A) in URBIS d.o.o., Partizanska cesta 3-5, 2000 Maribor, nov. 2021, dalje pregled podatkov, kateri stroški so in kateri niso vključeni v izdelavo investicijske dokumentacije (tabela 21, 22) in specifikacijo postavke Neupravičeni stroški (tabela 26).
Dalje je prosilec v elektronskem sporočilu z dne 21. 3. 2023 navajal, da vrača kopijo strani z neberljivo tabelo, ki mu jo je posredovala javna uslužbenka oziroma organ (izvedensko poročilo za investicijo s pojasnilom glede povečanja dokumenta tabela 4.x_TABELA), saj naj bi bil dokument neuporaben (neberljiv) in si z njim ne bi mogel pomagati. Prosilec navaja, da naj mu ne bi bil znan razlog, zakaj je organ sprejel tak neberljiv dokument o temeljni izbiri vseh natečajnih ponudb, pri čemer izraža zaskrbljenost o kvaliteti dela strokovnih služb in ocenjevalne komisije, če je pri odločanju imela na razpolago dokument take kvalitete. Prosilec se sprašuje, s kakšnim razlogom mu je bil posredovan neberljiv dokument, v kolikor organ oziroma javna uslužbenka razpolaga z drugačno verzijo dokumenta, pa prosi za pojasnilo. Poleg navedenega prosi še za Aneks k najemni pogodbi za Dvořakovo 5 in Dvořakovo 7.
V elektronskem sporočilu z dne 24. 3. 2023 prosilec ponovno navaja, da je zgoraj navedena tabela neberljiva, pri čemer smatra pojasnilo uslužbenke, da naj si dokument poveča (zoomira) kot zelo neprimerno, podcenjujoče in neuporabno, saj naj bi bilo očitno, da mu je ravno ona posredovala poškodovani dokument in mu ni jasno, zakaj. Dalje navaja, da je bil originalni dokument sestavljen v aplikaciji »excel« in da ne razume, zakaj ga je javna uslužbenka preurejala v neberljiv format pdf, ter nadalje navaja, kaj naj bi bilo iz posredovanih informacij razvidno in kaj ne. Prosi še za Merila za ocenjevanje prispelih natečajnih rešitev, Končno poročilo ocenjevalne komisije, Poročila o izbiri, naročilu in stroških cenitev nepremičnin vključenih v ta namen, Priloge iz 5. člena najemne pogodbe z ZD Adolfa Drolca in Aneks o najemni pogodbi za Dvořakovo 5.
Končno pa prosilec v elektronskem sporočilu z dne 6. 4. 2023 prosi za pojasnila v zvezi z že prejetimi informacijami javnega značaja ter za stroške ocenjevanja nepremičnin, povezanih z nakupi in menjavami Dvořakove 5 in Dvořakove 7, priloge k 5. členu najemne pogodbe z ZD Adolfa Drolca in način izbire in oddaje del obnove (zbiranje ponudnikov, javno naročilo ali neposredna oddaja), aneks k obstoječi najemni pogodbi, na kakšen način je bil izbran izvajalec natečajne naloge DBA Dušan Borak Arhitekt s.p., račun za posredovanje storitev izdelave natečajne naloge DBA Dušan Borak Arhitekt s.p., končno (zaključno) poročilo ocenjevalne komisije natečajnih rešitev, dokumentacijo o načinu izbire izvajalca programske preveritve parcel št. 328, 329 in 330 v k.o. 659 Tabor, dokumentacijo v zvezi z javnim naročilom oddanim družbi Arhilink d.o.o.. Prosilec še navaja, da pričakuje odgovore v krajših rokih od zakonsko predpisanih.
Organ je o zahtevah prosilca odločil z odločbo št. 263-97/2022 z dne 14. 4. 2023 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahteve prosilca v celoti zavrnil iz razloga zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. Organ je uvodoma navedel, da je prosilec na elektronski naslov organa oziroma javne uslužbenke, zaposlene pri organu, barbara.vodanjecelj@jmss-mb.si, posredoval elektronska sporočila z dne 16. 2. 2023, 15. 3. 2023, 21. 3. 2023 in 24. 3. 2023, ki so del obsežne in dalj časa trajajoče korespondence med prosilcem in organom, v kateri prosilec kontinuirano, vedno znova, zahteva dostop do informacij javnega značaja, pri čemer se v zvezi s posameznimi zahtevami navezuje na predhodno prejete informacije javnega značaja, povzema vsebino že prejetih informacij javnega značaja, v zvezi z že prejetimi informacijami zahteva pojasnila ter podaja komentarje in mnenja. V okviru navedenega je organ, oziroma pri organu zaposlena javna uslužbenka Barbara Vodan Jecelj, prosilcu v korespondenci, ki obsega več kot 70 elektronskih sporočil, kontinuirano zagotavljala dostop do zahtevanih informacij javnega značaja. Organ v nadaljevanju povzema zahteve prosilca in navaja, da predstavlja temelj za odločitev v tej zadevi določilo petega odstavka 5. člena ZDIJZ. Organ ugotavlja, da so prosilčeve zahteve del obsežne kontinuirane korespondence, ki obsega več kot 70 elektronskih sporočil, torej del številnih funkcionalno oziroma vsebinsko povezanih zahtev, ki se posredno ali neposredno nanašajo na projekt gradnje večstanovanjske stavbe za mlade in mlade družine na Dvořakovi ulici v Mariboru. Organ je v okviru navedenih zahtev prosilcu posredoval že cca. 1.500 strani različnih dokumentov, pri čemer nekatere dokumente tudi večkrat (npr. tabela 4 Izvedenskega poročila I.Š.). Prosilec se v zvezi s posameznimi zahtevami navezuje in sklicuje na predhodno prejete informacije javnega značaja. Posamezne zahteve prosilca so obsežne ter z vidika izpolnitve za organ časovno izjemno potratne in obremenjujoče, saj prosilec v zahtevah ne navaja kratko in jedrnato zgolj informacij, s katerimi se želi seznaniti, pri čemer so že te same po sebi obsežne, pač pa tudi obsežno povzema vsebino že prejetih informacij javnega značaja, v zvezi z že prejetimi informacijami zahteva pojasnila ter podaja komentarje in mnenja. Organ zgolj primeroma izmed številnih primerov izpostavlja sporočilo z dne 16. 2. 2023, kjer prosilec med drugim navaja: da iz obvestila o stroških izobraževanja SIR ni možno ugotoviti, za kakšno izobraževanje gre, da ni pojasnila, kako je to izobraževanje in kako je povezano z delom JMSS in Dvořakovo, da iz PFN ni razvidno, za kako vrsto izobraževanja je bil strošek načrtovan, da iz dokumentacije izhaja, da je bilo JN le formalno, saj je bil ZAPS izbran kot edini vabljeni ponudnik (smisel kriterija izbire: najnižja vena je farsa), da ga zanima, ali je JMSS vezan pri naročilih na tega izvajalca in kdo odloča o predsedniku in članih ocenjevalne komisije, da med posredovano dokumentacijo ne najde končnega poročila z oceno natečajnih elaboratov, kot je za delo predpisano s strani ZAPS, da iz razpoložljive investicijske dokumentacije ni razvidno, kateri stroški so in kateri niso vključeni v izdelavo investicijske dokumentacije, posledično prosi za pregled teh podatkov in pojasnilo ter specifikacijo postavke Neupravičeni stroški. Organ ugotavlja, da so prosilčeve navedbe ter očitki glede posredovanja neuporabnega (neberljivega) dokumenta neresnični, saj je bila prosilcu tabela posredovana v berljivi obliki. Organ je s primerjavo datoteke tabele, ki jo je posredoval prosilcu dne 6. 3. 2023 in datoteke, ki jo je prosilec posredoval nazaj organu kot dokaz o neberljivosti, ugotovil, da je prosilec sam spremenil neberljivo datoteko, z aplikacijo PDF-Writer Plus dne 6. 3. 2023 on 20.45 uri. Prav tako so neutemeljene in do javne uslužbenke žaljive prosilčeve navedbe, da naj bi preoblikovala posredovano tabelo v neberljiv format, saj je posredovala informacijo v obliki, s katero razpolaga organ. Glede na navedeno organ zaključuje, da so navedene zahteve prosilca tudi šikanoznega značaja, predvsem upoštevaje večkratne zahteve za posredovanje istih dokumentov, nepotrebno obsežne zahteve, prikazovanje, da naj bi organ posredoval neberljivo datoteko, očitno neresnične ter do dela javne uslužbenke žaljive obtožbe glede posredovanja neberljive datoteke in glede preoblikovanja datoteke v neberljiv format ter opredelitev njenega dela kot neprimernega, podcenjujočega in neuporabnega ter navsezadnje vršenje neutemeljenega pritiska na organ z zahtevo po izvrševanju dejanj v rokih, krajših od zakonsko odločenih. Javna uslužbenka je večkrat ustrezno posredovala dokument, s katerim organ razpolaga ter podala ustrezna pojasnila, da je za lažje branje dokumenta potrebno uporabiti funkcijo »približaj« (»zoom«). Obenem organ ugotavlja, da je prosilec v elektronskem sporočilu z dne 27. 3. 2023 navedel, da je zbiranje in preverjanje dokumentacije namenjeno Civilni iniciativi za Dvořakovo (MČ Magdalena) in ne njemu osebno, pri čemer pa organ ugotavlja, da prosilec ni predložil nobenega pooblastila, iz katerega bi navedeno izhajalo, prav tako tudi iz vpogleda v Poslovni register Slovenije (ePRS pri AJPES) izhaja, da subjekt Civilna iniciativa za Dvořakovo ne obstaja. Glede na navedeno je organ zaključil, da so izpolnjeni pogoji iz petega ostavka 5. člena ZDIJZ.
Prosilec je zoper izpodbijano odločbo najprej po elektronski pošti vložil pritožbo z dne 1. 5. 2023 neposredno na IP, kot navaja, v izogib zamude roka zaradi praznikov ter da bo pritožba prvi delovni dan po praznikih vložena tudi pri organu, ki jo je izdal. Pojasnjuje še razloge za podrobnejše poizvedovanje.
Dne 3. 5. 2023 je prosilec s fizično pošto posredoval še pritožbo na organ, v kateri navaja, da mu je organ zavrnil zahteve za dostavo informacij javnega značaja z odločbo, zavrnitev dostopa pa je, po pooblastilu organa, sporočila tudi Odvetniška pisarna Hladin. Prosilec navaja, da je bila povod za zbiranje podatkov javna razprava v MČ Magdalena, na kateri so bili izraženi pomisleki in postavljena vprašanja glede smiselnosti in upravičenosti umestitve gradnje najemnih stanovanj za mlade družine na Dvořakovi 5-7, kjer je potrebno pridobiti in porušiti dva obstoječa objekta, bistveno povečati stopnjo pozidanosti in poseljenosti ter posledično skrčiti zelene površine in javne prometne površine, s čimer bi se poslabšali bivalni pogoji obstoječim stanovalcem in povzročila škoda njihovemu premoženju, gradnja pa bi bila ekonomsko neupravičeno dražja. Z namenom neodvisne strokovne proučitve predlaganega posega, je bila 2. 8. 2022 organu podana vloga za dostavo dokumentov in podatkov o načrtovani gradnji. Šele podrobnejši vpogled v obstoječo dokumentacijo in analiza podatkov omogočajo argumentiranje nasprotovanju posega, saj pripomb in nasprotovanja obstoječih prebivalcev v prenaseljenem okolju in strokovne javnosti politični odločevalci ne upoštevajo. Zaporedje aktivnosti kaže, da so se aktivnosti in stroški investicije pričeli še pred sprejemom dokumentov (OPPN, IP), ki to dopuščajo. O izbiri lokacije ne obstaja nobena dokumentacija. Po začetnih zapletih iz raznih razlogov ter dopolnitvi zahteve je organ v več delih dostavil del zaprošene dokumentacije. Ob pregledu dokumentacije je bilo ugotovljeno, da je obseg problema mnogo kompleksnejši, saj je poleg procesnih formalnih postopkov umeščanja v prostor, potrebno dobiti odgovore tudi o ekonomski smiselnosti in gospodarnosti porabe javnih sredstev ter vplivih na okolje. Ker ni bilo pojasnila (dokumenta) o postopku iskanja možnih lokacij, na temeljno vprašanje, kdo je pobudnik ideje o gradnji stanovanjskega objekta na prostoru obstoječih poslovnih objektov, ki je urbanistično manj primerno bivalno okolje, in ker so se pri pregledu dokumentacije pokazale nedoslednosti in odkloni od pravil (npr. ocenjevanje nepremičnine samo z zunanjim ogledom) in v izogib nejasnostim (npr. ali je pojem programska preveritev parcel, kot se je glasila pogodba, sinonim za idejno zasnovo projekta IDZ, kot je prikazano v dokumentu Natečajna naloga), so bila organu postavljena dodatna vprašanja in zahteve za pojasnila in informacije javnega značaja. Zato je trditev o podvajanju neutemeljena, saj je posledica vzroka na strani organa, ki z nedosledno in nestrokovno uporabo izrazov otežuje transparentnost. Kot primer neutemeljenih razlogov za zavrnitev zahteve za dostop do informacij javnega značaja prosilec navaja primer iz obrazložitve izpodbijane odločbe, kjer organ problematizira vprašanja, povezana s stroški Slovenskemu inštitutu za revizijo (SIR). Glede na informacije iz javno dostopnih virov, je organ SIR-u nakazal znesek, ki odgovarja stroškom izobraževanja za pridobitev potrebnih znanj za področje ocenjevanja nepremičnin in v povezavi z vpogledom v naročene ocene, vključene v postopke pridobivanja nepremičnine, je bilo logično predvideti, da organ na tak način izvaja ustrezno strokovno kontrolo, česar pa iz razpoložljivih podatkov ni bilo mogoče ugotoviti. Nadalje prosilec izpostavlja dokument Poročilo izvedenca za investicije, ki je bil element kriterijev pri presoji izbire prispelih natečajnih predlogov, kar je bilo ugotovljeno šele po pridobitvi podatkov – zapisnikov sej komisije za ocenjevanje natečajnih rešitev. Ker je bil podatek neberljiv, je bil organ na to opozorjen in pozvan, da dostavi berljiv dokument. Zato so navedbe v devetem odstavku, da so zahteve prosilca obsežne in njihova izpolnitev časovno izjemno obremenjujoče, odraz organizacijske narave organa, ne pa same vsebine, zaradi katerih se podatki zbirajo. Povsem neresnične pa so ugotovitve organa v desetem odstavku odločbe glede posredovanja neuporabnega (neberljivega) dokumenta, za katerega organ trdi, da je dokument spremenil (ponaredil) prosilec sam, saj ni logično, da bi prosilec 1 stran od 15, med preko 1000 stranmi, ponarejal. To sledi tudi iz sosledja, saj je bila prva reklamacija podana že 3 dni po prejemu spornega dokumenta, 3.2., in kasneje še 22. 2. in 15. 3.. Še bolj neresnična pa je trditev organa, da je prosilec navajal, da naj bi preoblikovala posredovano tabelo v neberljiv dokument javna uslužbenka, saj taka obtožba iz dopisa z dne 16. 2. 2023 ne izhaja. Prosilec dalje navaja, da gre za hude žaljive obtožbe, ki so bile podane tudi na seji mestnega sveta. Zakon prosilca ne omejuje na obliko zahtevka in ga ne omejuje na podajo pojasnil v zvezi s pridobljenimi dokumenti. Posledično so navedbe v obrazložitvi odločbe kot podlaga za zavrnitev povsem nerelevantne. Količina posredovanih dokumentov namreč ni posledica zahteve prosilca, temveč načina dela organa, ki je o isti zadevi posredoval večkratne kopije istih dokumentov, posredovanih vsem javno izbranim ponudnikom z vsemi administrativnimi prilogami, nerelevantnimi za vsebini, kar je imelo za posledico mnogo zahtevnejše pregledovanje in selekcioniranje med bistvenimi in manj pomembnimi podatki. Ker naloga in pooblastila IP ni presoja vsebin dokumentov, razlogov, ki so bili posredovani z zahtevami po dodatnih informacijah, ne našteva, deloma pa so navedeni v pritožbi in prilogi. Omenjena pojasnila seveda niso predmet presoje pritožbenega organa, namenjena so le dodatnim pojasnilom za celovitejše razumevanje odnosa organa do pripravljenosti razkrivanja vseh podatkov, še predvsem ekonomske smotrnosti in upravičenj trošenja javnih sredstev. Dalje prosilec navaja, da zakon dopušča omejevanje dostopa le, če prosilec z eno ali več povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico do dostopa ali če so zahteve šikanoznega značaja. Organ v obrazložitvi, razen navajanja izmišljenih, zlonamernih, neresničnih obtožb o spreminjanju (ponarejanju) dokumenta, z ničemer ne dokazuje izpolnjevanja navedenih pogojev o zlorabi in šikaniranju. Pojasnila razlogov v dopisih za dostavo dodatne dokumentacije in reklamacije vsekakor niso šikaniranje ali celo zloraba, česar pa o preprečevanju in oteževanju dostopa do informacij javnega značaja, celo z angažiranjem odvetniške pisarne, ni moč trditi. Obseg in dodatno zbiranje podatkov je posledica ugotovitev, da organ ne razpolaga s temeljno dokumentacijo o postopku iskanja možnih lokacij, kdo in na podlagi kakšnih strokovnih kriterijev je bil pobudnik ideje o gradnji stanovanjskega objekta na neustrezni lokaciji obstoječih poslovnih objektov, ki jih je potrebno odkupiti in porušiti, in ki je urbanistično manj primerno bivalno okolje. Glede na podana pojasnila in utemeljitve prosilec pritožbenemu organu predlaga, da pritožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo ter organu naloži, da v zakonsko določenem roku posreduje po elektronski pošti vse zahtevane podatke, kot izhajajo iz priloženega seznama.
Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj z dokumentacijo zadeve, z dopisom št. 263-97/2022, z dne 11. 5. 2023, odstopil v odločanje IP.
Pritožba je utemeljena.
IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo v celoti.
5. člen ZDIJZ določa načelo prostega dostopa do informacij javnega značaja. V skladu s tem načelom je tako organ kot tudi IP dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes. Prosilčevi interesi za pridobitev zahtevanih informacij in namen, za katerega informacije uporabi za to presojo niso pomembni. Povedano drugače, rezultat presoje oz. odločitev organa mora biti enaka za vse, saj ZDIJZ kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, ne glede na morebitne okoliščine, ki so jim znane v zvezi z zahtevanimi dokumenti. Ob tem IP opozarja na nedavno prakso Upravnega sodišča RS v sodbi št. I U 966/2021-16 z dne 4. 1. 2023, ki je v 15. točki zapisalo, da je do informacije javnega značaja upravičen vsakdo in mu pri tem ni treba izkazovati niti pravnega interesa niti uveljavljati razlogov, zakaj želi dostop do neke informacije. V postopku dostopa do informacij javnega značaja ni pomembno, iz katerih razlogov želi prosilec dobiti informacijo, saj gre za univerzalno pravico, ki gre vsakomur. V zvezi s tem so tem so neutemeljene navedbe organa v obrazložitvi izpodbijane odločbe glede namena prosilca za zbiranje podatkov in morebitnega pooblastila za zastopanje civilne iniciative.
Zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja
Organ lahko, v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ, prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.
Predmet tega pritožbenega postopka je tako vprašanje, ali je prosilec zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja.
ZDIJZ ne določa kriterijev, na podlagi katerih lahko organ zahtevo prosilca ocenjuje kot ravnanje, ki predstavlja zlorabo pravice, niti ne omejuje števila vlog, ki jih lahko vloži posamezen prosilec, ali dokumentov, ki jih lahko zahteva prosilec, so se pa za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi razvili kriteriji, ki se lahko uporabijo tudi v zvezi s pravico dostopa do informacij javnega značaja. Ti določajo, da se mora zloraba pravice nanašati na način izvrševanja pravice, ki v nasprotju s predvidenimi legitimnimi nameni, povzroča učinke, ki posegajo v pravice tretjih oz. v javni interes. IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacije javnega značaja že večkrat izrekel[1] in obširno obrazložil institut zlorabe pravice, pojem pravice in njene vsebinske opredelitve, navedel kriterije za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi, ki se lahko uporabijo tudi v zvezi s pravico dostopa do informacij javnega značaja ter se opredelil, kdaj se zahteva prosilca šteje za šikanozno.
O zlorabi pravice dostopa do informacij javnega značaja se je izreklo tudi že Upravno sodišče RS. Tako je sodišče v sodbi I U 1128/2017-29 zapisalo, da je »glede na upravno sodno prakso v zvezi z uporabo petega odstavka 5. člena ZDIJZ mogoče govoriti o zlorabi pravice ali pa o zahtevi šikanoznega značaja predvsem v odnosu prosilca do zavezanca, in sicer če bi šlo na primer za zahteve, s katerimi bi želel prosilec organu škodovati na primer z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ali če bi šlo za prekomerno zasipavanje zavezanca z delom in s tem oviranjem pri opravljanju nalog in podobno, kar pa ne izključuje tudi zlorabe pravice s strani prosilca v razmerju do drugih prizadetih strank v postopku«. Svoje stališče je ponovilo tudi v sodbi I U 1136/2017-52.
Torej, glede na upravno sodno prakso v zvezi z uporabo petega odstavka 5. člena ZDIJZ (npr. sodbi II U 214/2016-12 in I U 1816/2016, II U 339/2022) je prosilcu mogoče odreči dostop do zahtevanih podatkov v primerih, ko prosilec prekorači namen pravice dostopa do informacij javnega značaja z izvršitvijo ravnanja, ki predstavlja zlorabo pravice. Sodišče je v navedenih sodbah izpostavilo tudi, da je treba predmetno določbo kot izjemo od splošnega dostopa razlagati ozko, v skladu z namenom, ki ga je zasledoval zakonodajalec, ter upoštevati okoliščine vsakega konkretnega primera posebej. Upravno sodišče je v sodbi opr. št. III 240/2012 z dne 7. 11. 2013 zavzelo stališče, da gre za zlorabo pravice do dostopa do informacij javnega značaja v primeru, ko subjekt prestopi mejo pravno zavarovanega upravičenja, tako da ogroža oziroma posega v pravice drugega. Gre za primere, ko subjekt pravico, ki mu jo daje pravo, izvršuje v nasprotju z njenim ciljem oziroma namenom, tako da prekomerno ovira in na nedopusten način posega v delo in dostojanstvo organa in mu s tem onemogoča, da bi opravljal delo samostojno in v skladu z ustavo in zakoni, to pa ima lahko vpliv tudi na pravice tretjih, ki so udeleženi v (drugih) postopkih, ki jih vodi organ.
Iz obrazložitve predloga novele ZDIJZ-C, ki je uzakonil tovrstno možnost zavrnitve dostopa do informacij javnega značaja, so s tem mišljeni primeri, ko iz načina vlaganja zahtev izhaja, da namen prosilca ni (le) dostopati do informacij javnega značaja zaradi izvrševanja pravno zavarovanega upravičenja, torej zaradi izvrševanja demokratične in nadzorne funkcije pravice dostopa, temveč prekomerno zasipati organ z delom in ga s tem ovirati pri opravljanju nalog.
Poudariti velja, da se institut zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja po petem odstavku 5. člena ZDIJZ presoja v vsakem posameznem primeru posebej, izhajajoč iz splošnega načela ZDIJZ, da so informacije javnega značaja dostopne vsakomur in da si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati doseči čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Prav tako gre opozoriti, da je presoja obstoja zlorabe pravice institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.
Institut zlorabe pravice je tako kompleksen institut, pri katerem mora biti izpolnjenih več različnih elementov, ki skupaj predstavljajo zlorabo pravice v posameznem primeru. Tako je za opredelitev zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja treba presoditi ali zahteva izpolnjuje kriterije, ki so se razvili v pravni teoriji in praksi, kot npr.:
- ponavljajoče se ali zaporedne zahteve s pavšalnimi navedbami,
- očitno nedovoljena ali neutemeljena zahteva (vložitev vloge vsak razumen posameznik šteje kot vložitev brez vseh možnosti za uspeh in se z njo ovira izpolnjevanje temeljnih nalog organa),
- šikanoznost (izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacij in s tem navidezno uveljavljanje pravic),
- prekomerno vpliva na delo organa in s tem na pravice tretjih (dokazni standard je »onkraj dvoma«, kar pomeni, da mora organ natančno opredeliti količino zahtevane dokumentacije, upoštevati da je količina dela odvisna od narave dokumenta, navesti povprečen čas za pripravo 1 strani zahtevane dokumentacije, število zaposlenih ipd.),
- milejše možnosti ne zadostujejo (npr. nudenje pomoči pri oblikovanju zahteve, možnost podaljšanja roka za odločitev ipd.).
IP najprej ugotavlja, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ štel, da prosilec zlorablja pravico dostopa do informacij javnega značaja, ker gre za številne funkcionalne oziroma vsebinsko povezane zahteve, ki se posredno ali neposredno nanašajo na projekt gradnje večstanovanjske stavbe za mlade in mlade družine na Dvořakovi ulici v Mariboru, dalje ker so posamezne zahteve prosilca obsežne ter z vidika izpolnitve za organ časovno izjemno potratne in obremenjujoče, dalje ker so prosilčeve navedbe in očitki glede posredovanja neuporabnega (neberljivega) dokumenta neresnični. Prav tako je organ ugotovil, da so zahteve prosilca tudi šikanoznega značaja, predvsem upoštevaje večkratne zahteve za posredovanje istih dokumentov, nepotrebno obsežne zahteve, prikazovanje, da naj bi organ posredoval neberljivo datoteko, očitno neresnične ter do dela uslužbenke žaljive obtožbe ter obtožbe glede njenega dela ter vršenje neutemeljenega pritiska na organ z zahtevo po izvrševanju dejanj v rokih, krajših od zakonsko določenih.
Po preučitvi zadeve IP ugotavlja, da niso podani elementi oziroma kriteriji zlorabe pravice dostopa. Iz samih zahtev prosilca ni mogoče ugotoviti, da bi lahko v obravnavanem primeru govorili o ponavljajočih se vlogah za isto zadevo oziroma provokacijah in nagajivosti ter posledično o navideznem uveljavljanju pravic, prav tako iz zahtev ne izhaja, da bi bile te šikanozne. Ob tem IP še pojasnjuje, da se v postopkih po ZDIJZ zahteva zavrže, če je organ o dostopu do posameznih dokumentov prosilca že odločil, torej zgolj ponovitev določenih zahtev ne predstavlja zlorabe pravice. Odvzem pravice iz 39. člena Ustave iz tega razloga ne bi bil v skladu z načelom sorazmernosti. Glede na prakso Ustavnega sodišča Republike Slovenije je mogoče ugotoviti, da to dopušča omejitev ustavnih pravic le izjemoma, če je podan ustavno dopusten cilj (varstvo pravic drugih ali javne koristi), vendar po oceni IP takšen ukrep v obravnavanem primeru ni nujen, primeren in ni sorazmeren za dosego ustavno varovanih ciljev, ki naj bi jih zasledoval organ. V zvezi s šikanoznimi vlogami je podalo stališče tudi Upravno sodišče RS v 28. točki sodbe št. II U 114/2021-21 z dne 18. 5. 2022, in sicer je navedlo, da šikanoznega ravnanja po petem odstavku 5. člena ZDIJZ ni mogoče širiti na siceršnje ravnanje prosilcev zoper organ, pač pa ga je treba obravnavati glede ene ali v sklopu več žaljivih in nekorektnih zahtev za dostop do informacij javnega značaja. Glede žaljivosti se je izreklo tudi Vrhovno sodišče RS v sodbi št. U 12/2008, in sicer v tem smislu, da je treba žalitev organa ali uradne osebe pojmovati zlasti kot poseg v dostojanstvo organa (v njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast, dobro ime v javnosti). Zahteve prosilca so po oceni IP korektne, določne in jih ni moč oceniti kot provokativne, nagajive ali žaljive. Navajanja prosilca glede posredovanja neuporabnega dokumenta namreč ne moremo šteti za žaljive obtožbe, ki bi pomenile šikanozne zahteve za dostop do informacij javnega značaja, prav tako pričakovanja prosilca, da mu organ zahtevano dokumentacijo posreduje v rokih, ki so krajši od predpisanih, ne moremo šteti za vršenje neutemeljenega pritiska na organ, kot to navaja organ v izpodbijani odločbi.
Dalje IP ugotavlja, da je prosilec sicer res vložil več zahtev, ki se nanašajo na projekt gradnje večstanovanjske stavbe za mlade in mlade družine na Dvořakovi ulici v Mariboru, vendar pa je po oceni IP v obravnavanem primeru mogoče ugotoviti, da zahteve prosilca obsegajo konkretno navedene informacije oz. podatke, ki so zahtevani, in način seznanitve. Obsegajo torej obvezne sestavine zahteve, ki jih določa ZDIJZ v drugem odstavku 17. člena. Dalje po oceni IP ne gre za zahteve, vložitev katerih bi vsak razumen posameznik štel kot brez vseh možnosti za uspeh in bi ovirale izpolnjevanje temeljnih nalog organa. Zahteve se nanašajo na projekt gradnje večstanovanjske stavbe za mlade in mlade družine na Dvořakovi ulici v Mariboru in na konkretno dokumentacijo v zvezi s tem projektom. Kot že navedeno, mora utemeljitev obstoja zlorabe pravice vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja, kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, pa je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej, zato mora biti utemeljitev organa na tej pravni podlagi zelo konkretna. Iz navedenega tako izhaja, da na podlagi posredovanih zahtev ni mogoče ugotoviti, da bi posredovanje zahtevanih informacij vplivalo na dolžnost in pravico organa, da opravlja svoje delo samostojno v okviru in na podlagi Ustave in zakonov ter posledično na pravice tretjih oseb, ki so udeležene v drugih postopkih, ki jih vodi organ. Organ, na katerem je dokazno breme, v obravnavanem primeru, po oceni IP, ni izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da bi obravnavane zahteve prosilca prekomerno obremenile delo organa in zaradi tega organ ne bi mogel ustrezno zavarovati pravic strank v drugih postopkih. Prav tako se organ ni poslužil milejšega sredstva in v skladu s 24. členom ZDIJZ podaljšal rok za odločitev.
Upravno sodišče RS v 30. točki sodbi št. II U 114/2021-21 z dne 18. 5. 2022 jasno zapiše, da lahko govorimo o zlorabi in šikanoznem značaju vložene zahteve ali več zahtev za dostop do informacij javnega značaja, mora prosilec vložiti sklop več (funkcionalno povezanih) žaljivih in nekorektnih zahtev za dostop do informacij javnega značaja, v obravnavanem primeru pa zahteve niso žaljive niti niso nekorektne.
Organ se tudi ni konkretno opredelil do obsega zahtevanih informacij oziroma dokumentov ter nadaljnjega dela s temi dokumenti zaradi morebitnega obstoja izjem po ZDIJZ. Iz izpodbijane odločbe namreč ni določno razvidno, kako bi predmetne zahteve prosilca, z vidika obsega in upoštevaje druge naloge organa, konkretno vplivali na delo organa, koliko dela organu bi povzročili in kako bi to delo vplivalo na ostale delovne naloge pri organu zaposlenih javnih uslužbencev.[2] Organ zgolj navaja, da gre za obsežno kontinuirano korespondenco, da so zahteve obsežne ter z vidika izpolnitve za organ časovno izjemno potratne in obremenjujoče. Ob tem pa IP še pojasnjuje, da zgolj velik obseg zahtevanih dokumentov in s tem povezano dodatno delo za organ samo po sebi še ne pomeni zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. Iz upravno sodne prakse[3] izhaja, da razlog za zavrnitev dostopa do informacije javnega značaja ne more biti »enormno število dokumentov, ki bi jih bilo potrebno prosilcu izročiti oziroma mu omogočiti vpogled, kar bi lahko pripeljalo do resne motnje v poslovanju organa…«. Tudi iz novejše upravno sodne prakse izhaja, da večje število zahtevanih dokumentov, »ki utegne organu povzročiti določene neprijetnosti, samo po sebi (ob odsotnosti drugih okoliščin, ki kažejo na zlorabo) ne more predstavljati razloga za zavrnitev zahtevanega dostopa.« Za utemeljitev obstoja zlorabe pravice je torej treba zadostiti dokaznemu standardu »onkraj dvoma«, ne pa zgolj dokaznemu standardu »verjetnosti«, in ni dovolj, da gre zgolj za neprijetnosti, ampak mora biti delo organa resno ohromljeno zaradi upravnega bremena, ki bi bila posledica obravnave zahteve po ZDIJZ. To v praksi pomeni, da mora biti izkazana stvarna, resnična grožnja za celotno delo organa. Upoštevati je namreč treba, da je tudi posredovanje informacij javnega značaja ena izmed zakonsko določenih nalog organa, zato je organ dolžan zagotoviti tudi ustrezna sredstva in kader, ki takšne zahteve rešuje.
Ob tem IP navaja še sodbo Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi Verein fűr Konsumenteninformation proti Evropski komisiji, št. T-2/03, iz katere izhaja, da lahko organ v posebnih primerih, v katerih bi konkreten in posamičen preizkus dokumentov povzročil nesorazmerno količino upravnega dela, izjemoma tehta ne eni strani interes dostopa javnosti do dokumentov in na drugi nastalo delovno obremenitev, da bi v teh posebnih primerih ohranil interes dobrega upravljanja. Iz te sodbe pa izhaja tudi, da količina dela, potrebna za preučitev prošnje, ni odvisna samo od števila dokumentov, navedenih v prošnji, ali njihovega obsega, ampak tudi od njihove narave, zato potreba, da se opravi konkreten in posamičen preizkus zelo velikega števila dokumentov, ne pove ničesar o količini dela, potrebni za obravnavo prošnje za dostop do informacij javnega značaja, ker je navedena količina dela odvisna tudi od zahtevane temeljitosti tega preizkusa. Odstopanje od te obveznosti preizkusa se lahko dovoli le izjemoma ter samo, če bi se upravno breme zaradi konkretnega in posamičnega preizkusa dokumentov izkazalo za posebno veliko ter bi tako prekoračilo meje tega, kar se lahko razumno zahteva. Upoštevaje navedeno sodbo organ v obravnavanem primeru ni izkazal, da je upravno breme zaradi konkretnega in posamičnega preizkusa zahtevanih dokumentov posebno veliko in bi tako prekoračilo meje tega, kar se lahko razumno zahteva. Breme dokaza o nerazumnosti naloge, upoštevaje sodbo, namreč nosi tisti, ki se nanj sklicuje, v obravnavanem primeru, torej organ. Ob tem IP še pojasnjuje, da lahko organ, za obsežnejše zahteve podaljša rok za odločanje celo do 30 delovnih dni.
IP po preučitvi celotne zadeve tako zaključuje, da ni mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavanih zahtev prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja oziroma da gre za šikanozne zahteve. IP tako nima razloga slediti navedbam organa, da je prosilec s svojim ravnanjem zlorabil pravico dostopa do informacije javnega značaja.
Napotila organu prve stopnje za odločanje v ponovljenem postopku
Organ je zaradi napačne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovil dejansko stanje, saj posledično v ugotovitvenem postopku ni presojal zahtevanih dokumentov z vidika informacij javnega značaja in možnosti (delnega) dostopa do teh dokumentov, zato je IP odločil, kot izhaja iz izreka odločbe. Organ je namreč zahteve prosilca za posredovanje dokumentov zavrnil sklicujoč se na zlorabo pravice in na to, da gre za žaljive vloge, zato se ni spustil v vsebinsko obravnavanje in se ni konkretno opredelil do obstoja posameznih zahtevanih dokumentov in do možnosti dostopa do le-teh.
Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Po oceni IP bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje. Organ namreč razpolaga z vsemi zahtevanimi dokumenti in podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi s temi dokumenti.
V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.
V ponovljenem postopku je organ dolžan določno navesti, kateri dokumenti so bili predmet njegove presoje.[4] V primeru obstoja katere od izjem po določbah 5.a in 6. člena ZDIJZ mora organ presojati tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba) ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izreku odločbe morajo biti namreč jasno navedeni dokumenti, ki so predmet presoje, in navedba, v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ (npr. v dokumentu št. … se prekrije ime in priimek posameznik ipd.). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo stranki posredovana zahtevana informacija javnega značaja.
Če bo organ pri presoji zahtevanih dokumentov ugotovil, da je podana katera od izjem od prostega dostopa po ZDIJZ, je dolžan nadalje upoštevati tudi določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Iz navedene določbe jasno izhaja, da je že zakonodajalec pretehtal, da javni interes za razkritje podatkov pretehta vselej (tudi ne glede na morebitno izjemo poslovne skrivnosti ali varstva osebnih podatkov) kadar gre za podatke, ki predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.[5]
Sklepno
IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca ugodil, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, v katerem bo moral organ pri ponovnem odločanju pravilno ugotoviti dejansko stanje, pri tem pa upoštevati določbe ZDIJZ in ZUP.
V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[6] oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni pritožbe, niti ni mogoče sprožiti upravnega spora, saj postopek še ni končan.
Postopek vodila:
mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica pooblaščenke
[1] Npr. odločbe IP, št. 090-148/2020/3 z dne 31. 8. 2020, št. 090-211/2016/9 z dne 18. 11. 2016, št. 090-254/2015/2 z dne 26. 11. 2015, št. 090-19/2016 z dne 12. 5. 2016, št. 090-117/2012/3 z dne 20. 6. 2012, vse dostopne na spletni strani https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-značaja/iskalnik-po-odločbah.
[2] Enako Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. I U 293/2020-21 z dne 18. 5. 2022, v 29. točki.
[3] Glej sodbo Upravnega sodišča U 92/2006-8 z dne 4. 10. 2007, stran 5.
[4] Pri tem IP še opozarja, da iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo. ZDIJZ tako ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko razpolaga.
[5] Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Pojem porabe (javnih sredstev) je sicer potrebno razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi. Povedano drugače, poraba javnih sredstev ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi. Pri tem je treba upoštevati tudi določbe ZJF, ki v tretjem odstavku 2. člena kot enega od načel zakona določa načelo učinkovitosti in gospodarnosti.
[6] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.