Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

prosilec - Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke

+ -
Datum: 27.01.2023
Številka: 090-17/2023
Kategorije: Ali dokument obstaja

POVZETEK:

Organ je z odločbo prosilcu zavrnil dostop do informacij javnega značaja, ker z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. Na podlagi pregleda dokumentacije konkretne zadeve IP ugotavlja, da na podlagi elektronskega sporočila prosilca z dne 7. 11. 2022, v katerem ta predlaga nadzor strokovne pravilnosti odločitev farmacevtskega inšpektorja, niso nastali nobeni dokumenti. IP tako ugotavlja, da organ z dokumentacijo, kot jo zahteva prosilec v svoji zahtevi za dostop do informacij javnega značaja z dne 16. 12. 2022, ne razpolaga, zato niso izpolnjeni pogoji iz 1. in 4. člena ZDIJZ. Na podlagi navedenega je organ pravilno zavrnil zahtevo prosilca za dostop do informacij  javnega značaja.
 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-17/2023/4

Datum: 27. 1. 2023

 

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 9. 1. 2023, zoper odločbo Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, Slovenčeva ulica 22, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 712-44/2022-2, z dne 6. 1. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

 

 

ODLOČBO:

 

 

1.     Pritožba prosilca z dne 9. 1. 2023 zoper odločbo Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, Slovenčeva ulica 22, 1000 Ljubljana, št. 712-44/2022-2, z dne 6. 1. 2023, se zavrne.

 

2.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

 

 

 

Obrazložitev:

 

 

Prosilec je dne 16. 12. 2022 od organa po elektronski pošti poslal zahtevo za  dostop do informacij javnega značaja, iz katere izhaja, da želi dokumente, ki so pri organu nastali na osnovi prijave nepravilnosti pri delu farmacevtskega inšpektorja, kot je razvidno iz prosilčevega elektronskega sporočila z dne 7. 11. 2022.

 

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 712-44/2022-2 z dne 6. 1. 2023 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca zavrnil, ker z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je organ ugotovil, da niso izpolnjeni pogoji iz 1. in 4. člena ZDIJZ. Organ je namreč po poizvedbi ugotovil, da do dneva izdaje izpodbijane odločbe inšpekcijski postopek na podlagi prijave prosilca ni bil uveden.

 

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo dne 9. 1. 2023 vložil pritožbo, v kateri navaja, da gre za pritožbo in podredno za prijavo na IJS zaradi neodzivnosti organa na podane konkretne nepravilnosti pri delu farmacevtskega inšpektorja ter predvsem na očitno neupoštevanje predloga z dne 7. 11. 2022. ki je bil do izdaje odločbe tudi večkrat dopolnjen. Navaja, da bi v predmetni zadevi moral nastati najmanj vhodni dokument, s katerim je bil njegov predlog prejet in da bi bilo normalno, da je predlog nekomu predan v obravnavo ali zaključitev. Tak dokument bi mu moral biti posredovan v okviru zahteve za dostop do informacij javnega značaja.

 

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj z dokumentacijo zadeve, z dopisom št. 712-44/2022-5 z dne 16. 1. 2023, odstopil v odločanje IP. V dopisu je še pojasnil, da se prosilčeva zahteva nanaša le na dokumente, ki so do dneva odločanja nastali na osnovi njegove prijave z dne 7. 11. 2022, zato same prijave organ ni štel kot predmet zahteve. IP je zaradi razjasnitve dejanskega stanja dne 24. 1. 2023 na podlagi prvega odstavka 10. člena ZInfP, ob upoštevanju drugega odstavka 245. člena ZUP, organ pozval na izpis iz sistema evidentiranja dokumentarnega gradiva pri organu glede prijave prosilca z dne 7. 11. 2022. Organ je dne 26. 1. 2023 odgovoril in poslal izpis, iz katerega je razvidno, da je v sistemu dokumentarnega gradiva evidentiran zgolj prosilčev predlog za nadzor strokovne pravilnosti odločitev farmacevtskega inšpektorja v zadevi … z dne 7. 11. 2022.

Pritožba ni utemeljena.

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti. IP na podlagi pregleda dokumentov konkretne zadeve ugotavlja, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka ali kršitev materialnega prava ter da je odločitev organa pravilna in zakonita.

 

Uvodoma IP pojasnjuje, da iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki.

 

IP poudarja, da  so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Prav tako organi niso dolžni odgovarjati na vprašanja prosilcev, jim dajati pojasnil, raznih obrazložitev in komentarjev.[1] Takšno stališče potrjuje tudi upravno sodna praksa, npr. sodbe, št. I U 1351/2010 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo, obrazložitve ipd.).

 

Na podlagi pregleda dokumentacije konkretne zadeve IP ugotavlja, da na podlagi elektronskega sporočila prosilca z dne 7. 11. 2022, v katerem ta predlaga nadzor strokovne pravilnosti odločitev farmacevtskega inšpektorja v zadevi MEDIGO.si, niso nastali nobeni dokumenti. Kot je v obrazložitvi izpodbijane določbe navedel organ, postopek na podlagi navedene prijave z dne 7. 11. 2022 ni bil uveden. IP tako ugotavlja, da organ z dokumentacijo, kot jo zahteva prosilec v svoji zahtevi za dostop do informacij javnega značaja z dne 16. 12. 2022, ne razpolaga, zato niso izpolnjeni pogoji iz 1. in 4- člena ZDIJZ. Na podlagi navedenega je organ pravilno zavrnil zahtevo prosilca za dostop do informacij  javnega značaja.

 

IP še pojasnjuje, da se pritožbene navedbe v ostalem delu nanašajo na prijavo na Inšpektorat za javni sektor, zato so za konkretni pritožbeni postopek glede dostopa do informacij javnega značaja brezpredmetne.

 

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da pritožba prosilca ni utemeljena, zato jo je zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[2] oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

Svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

Informacijska pooblaščenka

 

 

 

 

 

 

 

 

[1] Navedeno izhaja tudi iz prakse IP, npr. odločbe št. 090-36/2020, št. 090-81/2019, št. 090-160/2018 idr., kot tudi iz upravno sodne prakse, npr. sodbe, št. I U 1351/2010 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014.

[2] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.