prosilec - EKO sklad j.s.

POVZETEK:

Organ je zaradi varstva poslovne skrivnosti delno zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje za posredovanje vse dokumentacije o kotlih na lesno biomaso določenega proizvajalca. Prosilcu je organ posredoval preglednice, ki so javne na podlagi evropske zakonodaje, zavrnil pa je dostop do merilnih poročil, ki jih je stranski udeleženec posredoval organu v postopku uvrstitve obravnavanih kotlov na informativni seznam. IP je zavrnil pritožbo prosilca, ker je ugotovil, da je glede merilnih poročil podana poslovna skrivnost po t.i. objektivnem kriteriju. Ti dokumenti namreč vsebujejo specifične in občutljive tehnične podatke stranskega udeleženca, ki jih je ta pridobil v svojem proizvodnem procesu, zato je potreba po varstvu teh podatkov očitna. Obravnavani podatki so znanje (t.i. know-how) stranskega udeleženca, ki je zanj specifično in mu ravno zaradi vsebine podatkov, zajetih v merilnih poročilih, zagotavlja konkurenčno prednost. Le-to pa bi izgubil, če bi organ obravnavane podatke razkril prosilcu in posledično javnosti oziroma konkurentom. Zato je očitno tudi, da bi ob razkritju teh podatkov lahko nastala občutna škoda stranskemu udeležencu. IP je ugotovil tudi, da niti ne gre za podatke, ki bi bili po zakonu javni, niti iz obravnavanih dokumentov ne izhaja, da vsebujejo podatke o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev ali za podatke.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-98/2023/7

Datum: 6. 6. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 21. 3. 2023, zoper odločbo Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2023-16 z dne 6. 3. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 21. 3. 2023 zoper odločbo Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, št. 090-1/2023-16 z dne 6. 3. 2023, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

O zahtevi in izpodbijani odločbi

Prosilec je 23. 1. 2023 na organ naslovil zahtevo za posredovanje vse dokumentacijo o kotlih na lesno biomaso proizvajalca STADLER TVT za kotle: GT20, GT25, GT30, LT20, TR20, TR25, TR30.

Organ je z odločbo št. 090-1/2023-16 z dne 6. 3. 2023 zahtevo prosilca podlagi 2. točke prvega odstavka 6 člena ZDIJZ zavrnil v delu, ki se nanaša na naslednje dokumente: merilno poročilo GT20 GT30, merilno poročilo LT20 in merilno poročilo TR20 TR30. Pri odločitvi je organ upošteval 39. in 40. člen Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17; v nadaljevanju ZGD-1), ki so bile veljavne v času nastanka navedenih dokumentov, in presojal, ali so izpolnjeni pogoji za obstoj poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Organ je ugotavljal, ali bi ob razkritju merilnih poročil nastala občutna škoda in bi zato v skladu z drugim odstavkom 39. člena ZGD-1 obstajala tudi očitna potreba po varstvu podatkov glede na naravo teh podatkov. Pojasnil je, da so v zahtevanih merilnih poročilih tehnične podrobnosti o posameznih kurilnih napravah, ki so intelektualna lastnina podjetja, pridobljene in razvite v poslovnih procesih družbe. Gre torej za podatke, ki so po vsebini zaupni in so bili predloženi organu izključno z namenom preveritve skladnosti podatkov, navedenih v preglednicah, s podatki iz merilnih poročil. Javni pozivi organa, po katerih se dodeljujejo sredstva za naložbe v vgradnjo kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stavbe, namreč določajo, da bo ustreznost kotla na lesno biomaso preverjena na podlagi podatkovne dokumentacije, skladne z zahtevami Uredbe Komisije (EU) 2015/1189 z dne 28. aprila 2015 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo kotlov na trdno gorivo (v nadaljevanju Uredba Komisije (EU) 2015/1189) oziroma z drugim ustreznim dokazilom. Organ vodi informativni seznam kurilnih naprav na lesno biomaso, na katerem so naprave, za katere je bila organu že posredovana podatkovna dokumentacija. Seznam je torej pripravljen izključno na podlagi podatkovne dokumentacije, po kateri naprava ustreza pogojem, določenim z javnimi razpisi organa in so jo organu posredovali proizvajalci. Če se naprava nahaja na informativnem seznamu organa, je vlagatelju ni potrebno posebej priložiti k vlogi. Pri tem pa organ ne zagotavlja, da podatkovna dokumentacija izkazuje resnično stanje naprave. Za ugotavljanje, ali podatkovna dokumentacija izkazuje resnično stanje naprave, organ ni pristojen. Podatki iz merilnih poročil tudi niso splošno znani. Za splošno uporabo (monterji, končni uporabniki) so skladno z Uredbo Komisije (EU) 2015/1189 izdelane preglednice. V merilnih poročilih so podatki, ki bi lahko vplivali na tržni konkurenčni položaj družbe, ki je dokumentacijo posredovala, in so zato obravnavani kot poslovna skrivnost. Organ je v tem delu zahtevo za dostop do podatkov zavrnil. Organ je povzel tretji odstavek 39. člena ZGD-1 in ugotovil, da zahtevana merilna poročila po zakonu niso javna in se prav tako ne nanašajo na kršitve zakona ali dobrih poslovnih običajev. Nato je organ povzel tretji odstavek 6. člena ZDIJZ in zaključil, da se merilna poročila ne nanašajo na podatke o porabi javnih sredstev ali na opravljanje javne funkcije organa ter niso podatki, katerih razkritje bi zahteval zakon, ki ureja varstvo okolja. Merilna poročila sicer vsebujejo podatek o emisijah, vendar je ta podatek dostopen v preglednici, ki ne razkriva drugih podatkov, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost. Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22 in 18/23 – ZDU-1O, v nadaljevanju ZVO-2) prav tako ne določa, da bi morali biti drugi podatki iz merilnega poročila, ki niso vsebovani že v preglednici, javno dostopni.

Povzetek relevantnih pritožbenih navedb

S pritožbo z dne 21. 3. 2023 zoper odločbo organa št. 090-1/2023-16 z dne 6. 3. 2023, je prosilec zahteval, da se mu omogoči dostop do vseh informacij, ki jih je zahteval z  zahtevo z dne 23. 1. 2023. Prosilec meni, da so ugotovitve organa povsem napačne in ne odražajo dejanskega stanja. Kot že samo ime pove, merilno poročilo vsebuje zgolj podatke o meritvah, izvedenih na subjektu, ki je slednjim podvržen. Gre torej za podatke, ki jih ugotovi za to pristojna institucija. Merilno poročilo tako ne vsebuje nikakršnih podatkov, ki bi kakorkoli lahko pomenili konkurenčno prednost gospodarskega subjekta. Merilna poročila torej vsebujejo podatke o meritvah, do katerih bi dejansko lahko prišel vsak, ki razpolaga z ustreznim laboratorijem in to brez, da bi pri tem kakorkoli posegal v zaupnost podatkov. Ker so merilna poročila za posameznika, ki se odloča za nakup določenega stroja ali opreme, ključnega pomena, saj nosijo informacije, ki posameznika lahko prepričajo v nakup ali pa tudi ne, jih velika večina podjetij tudi javno objavlja. Prosilec je priložil primer merilnega poročila, ki je objavljeno na spletu. Če gre izhajati iz priloženega poročila, takšno merilno poročilo vsebuje podatke o načinih testiranja ter rezultatih, ki kažejo predvsem podatke o pritisku, temperaturi, vlažnosti ter času. Ti podatki pa nikakor ne morejo predstavljati kakršnekoli konkurenčne prednosti gospodarskega subjekta. Toliko bolj so merilna poročila pomembna, kadar gre za nakup strojev oziroma opreme, ki so podvrženi subvencijam, ki jih zagotavlja organ, saj takšni stroji oziroma oprema ravno zaradi subvencije dosegajo določeno konkurenčno prednost pred ostalimi dobavitelji, zaradi česar je še toliko bolj pomembno, da takšni stroji oziroma oprema zadostujejo razpisnim pogojem organa. Seznanitev z merilnimi poročili je zato za kupca, kot tudi za vso ostalo javnost, ključnega pomena in je torej nujno potrebno, da se dostop javnosti do takšnih informacij omogoči. Za primerjavo prosilec izpostavlja nakup vozila, ki ima v reklamnem materialu izpostavljeno porabo in izpuste motorja z notranjim izgorevanjem, kasnejše meritve pa potem pokažejo drugačne vrednosti. Ker gre v konkretnem primem za kotle, ki se prodajajo subvencionirani z javnimi sredstvi, je zato še toliko bolj pomemben dostop do vseh informacij, ki se nanašajo na te kotle, še zlasti, da ne bi prihajalo do kakršnihkoli zlorab. Še manj je mogoče trditi, da merilno poročilo predstavlja intelektualno lastnino gospodarskega subjekta. Prosilec je navedel oblike intelektualne lastnine in poudaril, da organ v izpodbijani odločbi ne pojasnjuje, katera oblika intelektualne lastnine naj bi bila vključena v merilna poročila, vendar pa je jasno, da poročila prav gotovo ne vsebujejo nobene izmed navedenih oblik. Po vsej verjetnosti vsebujejo sicer znamke ter firmo gospodarskega subjekta, a zgolj seznanitev s takšno obliko intelektualne lastnine, tistemu, ki je z njo seznanjen, ne daje nobene konkurenčne prednosti, še zlasti za to, ker so ti podatki javno dostopni. Če že, bi lahko merilno poročilo spadalo pod obliko avtorske pravice, saj gre za avtorsko delo institucije, ki je merilno poročilo pripravila. Vendar pa takšno avtorsko delo zagotovo ni namenjeno doseganju posredne ali neposredne gospodarske koristi ter tako ne more biti podvrženo omejevanju dostopa do informacij javnega značaja. Obrazložitev izpodbijane odločbe s strani organa je tako izrazito pavšalna, saj ne konkretizira, kateri podatki v merilnih poročilih naj bi dejansko predstavljali informacijo, ki bi lahko predstavljala konkurenčno prednost. IP je v podobnih primerih že izdajal odločbe, v katerih je opozarjal ravno na nedoločnost takšnih utemeljitev. Prosilec je povzel relevanten del odločbe IP št. 090-153/2019, z dne 7. 8. 2019 in zaključil, da ker organ ni v zadostni meri izkazal obstoja občutne škode, ki bi lahko nastala z razkritjem merilnih poročil, oziroma kako in zakaj bi razkritje lahko vplivalo na konkurenčni položaj družbe …, ni nobenega dvoma, da objektivni kriterij poslovne skrivnosti v predmetni zadevi ni podan in bi torej organ merilna poročila moral posredovati prosilcu. Prosilec je še dodal, da bi zahtevana merilna poročila lahko vsebovala tudi podatke o emisijah v okolje, glede na to, da je govora o kotlih na leseno biomaso, s čemer bi bili ti podatki lahko podvrženi dostopu tudi na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja.

Organ je pritožbo, z dopisom št. 090-1/2023-25 z dne 3. 4. 2023, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP.

Povzetek relevantnih navedb stranskega udeleženca

IP je na podlagi četrtega odstavka 246. člena ZUP z dopisom št. 090-98/2023/4 z dne 13. 4. 2023 o pritožbi seznanil gospodarsko družbo … (v nadaljevanju stranski udeleženec), ki je stransko udeležbo priglasila z dopisom z dne 10. 5. 2023. Stranski udeleženec predlaga, da IP pritožbo prosilca v celoti zavrne kot neutemeljeno. Po mnenju stranskega udeleženca so zahtevana merilna poročila podatki, ki po svoji osnovni vsebini sploh ne zapadejo pod določbe ZDIJZ, saj v dejanskem pogledu pri vsebini merilnih poročil, izdelanih s strani in za potrebe delovnega procesa subjekta zasebnega prava, ne gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Podatki, vsebovani v merilnih poročilih, so namreč zaupni podatki in podatki zasebne narave, ki so bili organu dejansko posredovani zgolj zaradi preverjanja skladnosti določenih podatkov. Namen izdelave merilnih poročil nikoli ni bil v tem, da bi podatki dejansko lahko bili javno dostopni vsakomur, temveč so bila merilna poročila izdelana tekom proizvodnega procesa, za potrebe izdelave določenega produkta in zato tudi po svoji naravi nikoli niso bila namenjena, da se z njihovo vsebino seznani širša javnost. Da so zahtevana merilna poročila bila organu posredovana zgolj in edinole za potrebe preverjanja določenih podatkov, in da dejansko gre pri vsebini merilnih poročil za podatke, ki so zaupne narave, je tako pravilno in zakonito ugotovil že organ v izpodbijani odločbi. Stranski udeleženec se z odločitvijo organa v celoti strinja. Stranski udeleženec je povzel 39. člen ZGD-1 in navedel, da je v konkretnem primeru izpolnjen primer, ki ga določa drugi odstavek, saj gre pri merilnih poročilih oziroma njihovi vsebini za podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Dejstvo namreč je, da so v vseh zahtevanih merilnih poročilih, vsebovane tehnične podrobnosti o posameznih kurilnih napravah, ki so dejansko intelektualna lastnina. Podatki in tehnične podrobnosti, ki izhajajo iz merilnih poročil, so namreč bile pridobljene in razvite v poslovnih procesih družbe. Nikakor tudi ne gre spregledati, da merilna poročila organu niso bila posredovana z namenom, da se z njihovo vsebino seznani za to nepooblaščena oseba, temveč so bila organu posredovana zgolj in izključno z namenom preveritve skladnosti podatkov navedenih v preglednicah s podatki, navedenih v merilnih poročilih. Ne more biti torej dvoma o tem, da podatki, vsebovani v merilnih poročilih, niso splošno znani, saj, kot že pojasnjeno, vsebujejo specifične in občutljive tehnične podatke stranskega udeleženca, ki jih je slednji pridobil v svojem proizvodnem procesu. Ker gre pri podatkih, vsebovanih v merilnih poročilih, za podrobne tehnične podatke, bi njihovo razkrivanje vsekakor negativno in škodljivo vplivalo na konkurenčni položaj stranskega udeleženca. Predmet poslovne skrivnosti so namreč tudi podatki, ki pomenijo za podjetje konkurenčno prednost v kakršnemkoli pogledu, na primer postopek za izdelavo nekega izdelka, seznam stalnih odjemalcev, analiza trga in seveda tudi merilna poročila, ki so predmet obravnave v tem postopku, saj slednja vsebujejo vse podatke, s katerimi so dejansko v celoti razkriti celoten proizvodni proces kotla in njegove tehnične lastnosti in specifikacije. Prav tako merilna poročila vsebujejo znanje (know-how) in tako podatke, ki so za stranskega udeleženca specifični in mu ravno zaradi vsebine podatkov, zajetih v merilnih poročilih, zagotavljajo konkurenčno prednost. Sporočanje takšnih podatkov neupravičeni osebi bi brez dvoma škodilo konkurenčnemu položaju stranskega udeleženca. Stranski udeleženec nadalje opozarja, da zahtevana merilna poročila vsebujejo informacije, ki imajo tržno vrednost. Pojasnil je, kaj pomeni pojem tržna vrednost in zaključil, da bi razkritje zahtevanih podatkov po njegovi oceni potencialno škodovalo njegovim poslovnim oziroma finančnim interesom. Dejstvo, da je merilno poročilo, ki ga je prosilec priložil pritožbi, javno objavljeno, de facto še ne pomeni, da so zato merilna poročila vseh zasebnih družb in podjetij javno dostopna. Po logiki prosilca bi lahko vsak posameznik prihajal do merilnih poročil svetovno znanih proizvajalcev tehničnih produktov. Seveda je jasno, da noben od teh poslovnih subjektov ni dolžan javno razkrivati podatkov, iz katerih izhajajo tehnični podatki in tehnične podrobnosti njihovega izdelka. Je pa seveda diskrecija vsakega posameznega subjekta, da se za kaj takega tudi lahko odloči. V konkretnem primeru tudi ne gre za t.i. absolutno javne podatke. Po mnenju stranskega udeleženca izjema, ki jo določa druga alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, v obravnavanem primeru ni podana, niti prosilec ne pojasni, zakaj naj bi takšna izjema bila podana. V čem oziroma s čim naj bi kotel, namenjen za zasebno rabo, nevarno ali negativno vplival na okolje, prosilec ni znal pojasniti. Seveda to tudi ni mogoče, saj je jasno, da kotel, namenjen za ogrevanje individualne stanovanjske hiše, takšnih negativnih in nevarnih vplivov na okolje ne more imeti. Še toliko manj pa ne v obravnavanem primeru, ko je organ kotel uvrstil na seznam kurilnih naprav na lesno biomaso, za katera je predvidel tudi subvencijo. Tako že slednje dejstvo v celoti izključuje pavšalne in v celoti nedokazane trditve prosilca, da naj bi iz vsebine merilnih poročil bilo mogoče razbrati celo, da le ti vsebujejo podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja.

Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP je štel, da prosilec vlaga pritožbo zoper osmo, deveto in deseto alinejo 1. točke izreka izpodbijane odločbe, saj v pritožbi nasprotuje odločitvi organa glede dostopa do naslednjih dokumentov (v nadaljevanju zahtevana merilna poročila), o dostopu do katerih je organ odločil v navedenih alinejah:

-          merilno poročilo GT20 GT30 z dne 30. 9. 2014,

-          merilno poročilo LT20 z dne 13. 5. 2016,

-          merilno poročilo TR20 TR30 z dne 2. 10. 2015.

1. Delovno področje organa

V odgovoru na pritožbo z dne 10. 5. 2023 je stranski udeleženec navedel, da so zahtevana merilna poročila podatki, ki po svoji osnovni vsebini sploh ne zapadejo pod določbe ZDIJZ. IP je zato najprej ugotavljal, ali so zahtevana merilna poročila informacija javnega značaja. Za obstoj informacije javnega značaja morajo biti po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

-     informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

-     organ mora z njo razpolagati in

-     nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi.

V obravnavanem primeru ni sporno, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki. Torej sta glede njih nedvomno izpolnjena prvi in drugi pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Zato je IP v nadaljevanju ugotavljal še obstoj tretjega pogoja, in sicer ali te informacije sodijo v delovno področje, ki je podvrženo določbam ZDIJZ. Šele, ko je pozitivno opravljena ta presoja, je mogoče ugotavljati, ali oziroma glede katerih delov zahtevanih dokumentov so morebiti podane izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 5.a ali prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (npr. poslovna skrivnost).

IP poudarja, da je organ kot javni sklad, skladno s 1. členom ZDIJZ, v celoti zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, torej na celotnem delovnem področju. Vrhovno sodišče je v sodbi št. I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007, nato pa tudi v sklepu št. X Ips 96/2011 z dne 4. 7. 2012, zavzelo stališče, da je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo. V obeh navedenih zadevah pa se je Vrhovno sodišče tudi jasno izreklo, da je pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja odločilno, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. Glede na navedeno je pomembno, kako je izvajanje dejavnosti organa urejeno s predpisi javnega prava ter ali zahtevane informacije kažejo na dejstva oziroma okoliščine, ki bi lahko vplivale na izvrševanje javnih nalog.

Organ je bil ustanovljen z Aktom o ustanovitvi Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada (Uradni list RS, št. 112/09, s spremembami in dopolnitvami), ki v 7. členu določa, da organ spodbuja trajnostni razvoj s financiranjem naložb za preprečevanje, odpravljanje in zmanjševanje obremenjevanja okolja. Skladno z drugim odstavkom 216. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22; s spremembami in dopolnitvami) organ dodeljuje spodbude na podlagi javnih pozivov in javnih razpisov. Kot izhaja že iz pojasnil organa v izpodbijani odločbi, organ med drugim spodbuja trajnostni razvoj na podlagi javnih pozivov, preko katerih dodeljuje sredstva za naložbe v vgradnjo kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stavbe.[1] Pri tem javni pozivi določajo, da bo ustreznost kotla na lesno biomaso preverjena na podlagi podatkovne dokumentacije, skladne z zahtevami Uredbe Komisije (EU) 2015/1189 oziroma z drugim ustreznim dokazilom. Organ za namene teh javnih pozivov vodi informativni seznam kurilnih naprav na lesno biomaso,[2] na katerem so naprave, za katere je bila organu že posredovana podatkovna dokumentacija. Tako je stranski udeleženec v postopku, ki je namenjen uvrstitvi kurilnih naprav v informativni seznam, dokumente, ki so predmet pritožbe, organu predložil z namenom preveritve skladnosti podatkov, navedenih v preglednicah, izdelanih na podlagi Uredbe Komisije (EU) 2015/1189), s podatki iz merilnih poročil. Upoštevaje navedeno je IP ugotovil, da je izvajanje dejavnosti organa, v okviru katere mu je stranski udeleženec predložil dokumente, ki so predmet pritožbe, urejeno s predpisi javnega prava ter da ti dokumenti izkazujejo, ali so konkretne kurilne naprave utemeljeno uvrščene v informativni seznam, torej kažejo na dejstva oziroma okoliščine, ki bi lahko vplivale na izvrševanje zgoraj omenjenih javnih nalog organa. Iz vsega navedenega izhaja, da zahtevana merilna poročila izvirajo iz delovnega področja organa, kar pomeni, da so v konkretnem primeru izpolnjeni vsi trije pogoji za opredelitev informacije javnega značaja. IP zato ni sledil navedbam, s katerimi stranski udeleženec zatrjuje, da v obravnavanem primeru zahtevane informacije ne zapadejo pod določbe ZDIJZ.

2. Poslovna skrivnost stranskega udeleženca

Predmet tega pritožbenega postopka je torej vprašanje, ali je organ pravilno uporabil materialno pravo, ko je prosilcu v zavrnil dostop do zahtevanih merilnih poročil zaradi izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Po navedeni izjemi se dostop do zahtevane informacije zavrne, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C, 18/21 in 18/23 – ZDU-1O) v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. Napotuje torej na določbe Zakona o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19; v nadaljnjem besedilu ZPosS), ki so začele veljati 20. 4. 2019. Glede na to, da so vsa zahtevana merilna poročila nastala pred uveljavitvijo ZPosS, IP ugotavlja, da je organ pri presoji poslovne skrivnosti utemeljeno upošteval določbe ZGD-1, ki so veljave pred uveljavitvijo ZPosS.

Prvi odstavek 39. člena ZGD-1 določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom, s katerim morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (t.i. subjektivni kriterij). Ne glede na določilo prvega odstavka, pa se po določilu drugega odstavka 39. člena ZGD-1 za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (t.i. objektivni kriterij).

Organ in stranski udeleženec v obravnavani zadevi zatrjujeta obstoj poslovne skrivnosti na podlagi objektivnega kriterija. V tem primeru ni treba, da bi bila poslovna skrivnost v kakršnemkoli aktu izrecno navedena, ampak je odločilna sama vsebina podatka. Medtem ko je pri subjektivnem načinu določitve poslovne skrivnosti vrsta podatka odvisna od volje gospodarskega subjekta, mora biti pri objektivnem kriteriju potreba po varstvu očitna, kar pomeni, da je ali bi lahko bilo vsakemu povprečnemu posamezniku jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini, hkrati pa to tudi pomeni, da gre le za tiste podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba.[3] Upoštevati je treba, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost gospodarskega subjekta v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju gospodarskega subjekta. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj.[4] Iz vsega navedenega izhaja, da morata biti za obstoj poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 izpolnjeni dve merili:

- da je potreba po varstvu »očitna« in

- da bi z razkritjem nastala »občutna škoda«.

Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 je primarno na gospodarskem subjektu, čigar podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali. Označitev podatkov za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju, če za njihovo varnost gospodarski subjekt s pisnim sklepom ni poskrbel že poprej, je torej podvržena preizkusu škodnega testa, saj mora zainteresirani z navedbo in obrazložitvijo preteče škode (in concreto, ne le in abstracto) dokazati, da bi ta zares utegnila nastati. Gospodarski subjekt ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem deluje in natančno ve, kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na njegov konkurenčni položaj (glej npr. sodbi Upravnega sodišča RS št. U 32/2008-25, z dne 8. 10. 2008, stran 5 in 6 obrazložitve in št. IU 1132/2015-26 z dne 27. 1. 2016, od 19. do 24. točke obrazložitve). Kot je pravilno navedel prosilec v pritožbi, ne zadošča le abstraktno in neobrazloženo sklicevanje na to, da določen podatek po mnenju gospodarskega subjekta predstavlja poslovno skrivnost.

IP se ne strinja z navedbami prosilca, ki trdi, da je obrazložitev izpodbijane odločbe pavšalna (npr. ker organ ni konkretiziral, kateri podatki v merilnih poročilih naj bi dejansko predstavljali informacijo, ki bi lahko predstavljala konkurenčno prednost; ker organ ni v zadostni meri izkazal obstoja občutne škode). Najprej IP poudarja, da podatkov iz zahtevanih merilnih poročil ni mogoče obravnavati posamično, izolirano vsakega zase in ločeno od drugih. Vsak od podatkov, ki jih vsebujejo zahtevana merilna poročila, namreč sooblikuje celoto. Iz narave obravnavanega dokumenta torej izhaja, da se niti organ v izpodbijani odločbi niti stranski udeleženec v dopisu z dne 10. 5. 2023 nista mogla bolj določno opredeliti glede obstoja poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1. IP se v izogib ponavljanju v tem delu sklicuje na navedbe stranskega udeleženca in na navedbe organa v izpodbijani odločbi, s katerimi sta utemeljevala obstoj obeh meril, ki opredeljujeta poslovno skrivnost. IP se je o resničnosti teh navedb prepričal z vpogledom v zahtevana merilna poročila in pri tem ugotovil, da res vsebujejo specifične in občutljive tehnične podatke stranskega udeleženca, ki jih je ta pridobil v svojem proizvodnem procesu. IP ne vidi razumnih razlogov, zaradi katerih bi podvomil v navedbe organa in stranskega udeleženca, s katerimi pojasnjujeta, da so bili ti podatki kot zaupni posredovani organu le zaradi preverjanja skladnosti določenih podatkov. Posledično so obravnavani podatki zagotovo znani le določenemu krogu oseb, hkrati pa gre tudi po mnenju IP za takšno vrsto podatkov, za katere bi lahko bilo vsakemu povprečnemu posamezniku jasno, da morajo biti zaupni že po svoji vsebini. Predmet presoje v obravnavani zadevi so namreč konkretni tehnični podatki o proizvodnji oziroma delovanju kotlov, ki jih stranski udeleženec ponuja na trgu, in ki jih zaradi konkurenčnih razlogov (tekma za obstoj na trgu in maksimiranje dobička v razmerju do drugih gospodarskih subjektov) ni dopustno razkrivati tretjim osebam. Po mnenju IP gre torej za podatke, glede katerih je potreba po varstvu očitna. Da je obravnavanim podatkom iz zahtevanih merilnih poročil treba pripisati takšno stopnjo potrebe po varstvu, je mogoče sklepati tudi iz določb Uredbe Komisije (EU) 2015/1189, ki ureja področje zasnove kotlov na trda goriva. Omenjena uredba ne določa, da je treba javnost seznaniti s celotnimi merilnimi poročili, temveč je predpisala preglednico, ki vsebuje omejen obseg podatkov, ki morajo biti v zvezi s kotli na trda goriva prosto dostopni (2. točka v Prilogi II Uredbe Komisije (EU) 2015/1189). IP pripominja, da je organ na podlagi izpodbijane odločbe (prva do sedma alineja 1. točke izreka) prosilcu že posredoval vse te preglednice za kotle, na katere se nanaša obravnavana zahteva, kar niti ni sporno v tej zadevi. Upoštevaje vse navedeno IP še pripominja, da argument prosilca, da stranski udeleženec dosega določeno konkurenčno prednost pred ostalimi dobavitelji, ker so obravnavani kotli podvrženi subvencijam, ki jih zagotavlja organ, nikakor ne pomeni, da zaradi tega ne obstaja potreba po varstvu podatkov iz zahtevanih merilnih poročil. Uvrstitev obravnavanih kotlov na informativni seznam organa namreč ne pomeni, da morajo biti vsi podatki o teh kotlih javno dostopni. Povedano drugače, v vsakem posameznem primeru je treba, glede na konkretno vsebino dokumentov, ki vsebujejo podatke o obravnavanih kotlih, presojati, ali je potreba po varstvu teh očitna.

Ker so predmet presoje podatki, s katerimi so dejansko v celoti razkriti celoten proizvodni proces kotla in njegove tehnične lastnosti in specifikacije, je očitno tudi, da bi ob razkritju teh podatkov javnosti in posledično tudi neposrednim konkurentom, nedvomno lahko nastala občutna škoda stranskemu udeležencu. Kot že rečeno, zahtevana merilna poročila vsebujejo tehnične podrobnosti o posameznih kurilnih napravah, ki so bile pridobljene in razvite v poslovnih procesih družbe. Obravnavani podatki so znanje (t.i. know-how) stranskega udeleženca, ki je zanj specifično in mu ravno zaradi vsebine podatkov, zajetih v merilnih poročilih, zagotavlja konkurenčno prednost. Le-to pa bi izgubil, če bi organ obravnavane podatke razkril prosilcu in posledično javnosti oziroma konkurentom. Teh ugotovitev ne spremeni niti dejstvo, da je drug poslovni subjekt podobno merilno poročilo objavil na spletu, kar je v pritožbi izpostavil prosilec. Kot je pravilno navedel stranski udeleženec, je diskrecija vsakega posameznega subjekta, da se odloči za takšno objavo. Po pregledu podobnih objav na spletu je IP ugotovil, da se poslovni subjekti redko odločajo za tovrstne objave,[5] kar pomeni, da ne drži navedba prosilca, da velika večina podjetij javno objavlja tovrstna merilna poročila. Čeprav obstajajo gospodarski subjekti, ki objavijo podobna merilna poročila, to nikakor ne spremeni zgornjih ugotovitev IP, ki se nanašajo na konkretne podatke, ki jih vsebujejo v obravnavani zadevi zahtevana merilna poročila, kajti obstoj poslovne skrivnosti je treba presojati od primera do primera.

Nadalje je IP ugotavljal, ali pridejo v poštev določbe tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, v skladu s katerimi se ne morejo za poslovno skrivnost določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Navedena določba ZGD-1 velja tako v primeru subjektivnega, kot objektivnega kriterija obstoja poslovne skrivnosti ZGD-1 in napotuje na področne zakone, ki izrecno določajo, kateri podatki morajo biti javni. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. Po pregledu relevantne zakonodaje je IP ugotovil, da ni predpisa, ki bi organ zavezoval k razkrivanju vsebine, kot jo imajo zahtevana merilna poročila.

IP je ugotovil tudi, da se za razkritje zahtevanih merilnih poročil ne more uporabiti prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ glede porabe javnih sredstev. Na podlagi navedene določbe so praviloma javni tisti podatki, ki se neposredno nanašajo na podatke o porabi javnih sredstev, ne pa tudi tisti podatki, ki so s tem povezani zgolj posredno. Zahtevana merilna poročila ne vsebujejo nobenih podatkov o porabi javnih sredstev. Poleg tega stranski udeleženec zaradi uvrstitve obravnavanih kotlov na informativni seznam, ki ga vodi organ, ni pridobil nobenih javnih sredstev, saj so prejemniki spodbud lahko le tisti, ki takšen kotel kupijo, ne pa proizvajalci oziroma prodajalci kotla. Zahtevana merilna poročila kot taka tudi niso pogoj za uvrstitev na informativni seznam, saj jih je stranski udeleženec organu predložil izključno z namenom preveritve skladnosti tistih podatkov, ki so navedeni v (javnih) preglednicah. Podatki iz zahtevanih merilnih poročil zato niso neposredno povezani s porabo javnih sredstev. Tako po mnenju IP zahtevani podatki ne zapadejo pod prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V tem kontekstu zato za odločitev v obravnavani zadevi niso pravno relevantne navedbe, s katerimi prosilec kot argument za razkritje zahtevanih merilnih poročil uveljavlja dejstvo, da se njegova zahteva nanaša na opremo, ki je podvržena subvencijam.

Podlaga za razkritje zahtevanih merilnih poročil tudi ne more biti druga alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker zahtevana merilna poročila ne vsebujejo podatkov glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatkov iz varnostnega poročila in drugih podatkov, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Podatki o emisijah so v zahtevanih merilnih poročilih namreč podatki, ki so nastali v proizvodnem procesu kotlov in ne predstavljajo podatkov o dejanskih emisijah, ki se v okolje sproščajo iz istovrstnih kotlov, ki so že v uporabi. Zato podatkov o emisijah v zahtevanih merilnih poročilih ni mogoče razumeti kot emisije v smislu ZVO-2. Ta v 4.3. točki 3. člena določa, da je emisija neposredno ali posredno izpuščanje ali oddajanje snovi v tekočem, plinastem ali trdnem stanju ali energije (hrup, vibracije, sevanje, toplota in svetloba) ali organizmov ali mikroorganizmov iz posameznega vira ali razpršenih virov v okolje. V zahtevanih merilnih poročilih pa ne gre za podatke o dejanskem (posrednem ali neposrednem) izpuščanju ali oddajanju snovi v okolje. Povedano drugače, ne gre za emisije, ki bi bile izmerjene na kurilni napravi, ki je v dejanski uporabi, temveč le za podatke, ki so bili izmerjeni v proizvodnem procesu takšne naprave. Zahtevana merilna poročila torej ne izkazujejo niti posrednega niti neposrednega dejanskega vpliva emisij na okolje, zato ne gre za podatke, za katere ZVO-2 določa, da so javni. Podredno IP pripominja, da bi v primeru, če bi nekatere podatke iz zahtevanih merilnih poročil vseeno opredelili kot podatke o emisijah, na katere se nanaša ZVO-2, pri razlagi glede javne dostopnosti teh podatkov morali upoštevati še pravne vire Evropske unije. Skladno s 3. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije (Uradni list Evropske unije, št. C326/2012) namreč področje določitev pravil o konkurenci, potrebnih za delovanje notranjega trga, sodi med področja z izključno pristojnostjo EU. Razlaga nacionalnih pravnih norm pa mora biti takšna, da se zagotovi učinkovitost evropskega prava.[6] Glede na prej ugotovljeno dejstvo, da bi razkritje zahtevanih merilnih poročil poseglo v konkurenčne prednosti stranskega udeleženca, je treba dopustnost razkritja podatkov o emisijah, ki jih vsebujejo zahtevana merilna poročila, presojati skladno z Uredbo Komisije (EU) 2015/1189. Ta določa, kot že rečeno, da so javno dostopni le podatki iz preglednic, kot to izhaja iz 2. točke v Prilogi II omenjene uredbe, glede katerih v obravnavani zadevi ni sporno, da jih je organ prosilcu že posredoval.

Upoštevaje vse navedeno je IP ugotovil, da zahtevana merilna poročila ne vsebujejo podatkov, ki so po zakonu javni. IP tudi ni seznanjen, da bi bila v zvezi z zahtevanimi merilnimi poročili sprejeta kakršnakoli pravnomočna odločitev, iz katere bi izhajalo, da obravnavani dokumenti vsebujejo podatke o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev. Iz vsega navedenega izhaja, da v konkretnem primeru niso podani razlogi, zaradi katerih zahtevana merilna poročila ne bi smela biti opredeljena kot poslovna skrivnost.

Na podlagi vsega navedenega IP ugotavlja, da bi razkritje zahtevanih merilnih poročil lahko vplivalo na konkurenčni položaj oziroma konkurenčne prednosti stranskega udeleženca, pri čemer je očitno, da bi s tem nastala občutna škoda, če bi za te informacije izvedela nepooblaščena oseba oziroma širša javnost. Tako je izkazano, da gre pri zahtevanih informacijah za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju in s tem za izjemo od prostega dostopa po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

IP je kot pravno nerelevantne štel navedbe, s katerimi je prosilec utemeljeval, zakaj je za kupce kotlov pomembno, da se seznanijo z vsebino zahtevanih merilnih poročil. Postopek po ZDIJZ je namreč namenjen nadzoru nad zavezanci po ZDIJZ, tržnemu nadzoru nad gospodarskimi subjekti pa so namenjeni drugi postopki (npr. postopki, ki jih vodi tržni inšpektorat), ki ne sodijo v pristojnost IP. Tako denimo, vprašanje, ali se podatki iz merilnih poročil ujemajo s podatki kasneje izmerjenih vrednosti, ne vpliva na odločitev po ZDIJZ. IP se tudi ni posebej opredeljeval do vprašanja, ali sta organ in stranski udeleženec utemeljeno uporabila pravni pojem intelektualna lastnina, ki ga je v pritožbi izpostavil prosilec. Rešitev tega vprašanja namreč z ničemer ne bi vplivala na odločitev IP v obravnavani zadevi, kjer sta bili ključni vprašanji (ali je potreba po varstvu »očitna« in ali bi z razkritjem nastala »občutna škoda«) vezani na obstoj »konkurenčne prednosti« stranskega udeleženca in ne na opredelitev njegove »intelektualne lastnine«. Tudi trditev prosilca, da zahtevana merilna poročila vsebujejo podatke o meritvah, do katerih bi dejansko lahko prišel vsak, ki razpolaga z ustreznim laboratorijem, ni pravno relevantna za odločitev v zadevi. Za odločitev v zadevi namreč ni pomembno, ali bi do enakih podatkov lahko prišel še kdo drug po enakem postopku, temveč vprašanje, ali je dopustno razkriti podatke, do katerih je stranski udeleženec dejansko že prišel ob uporabi laboratorija in na njihovi podlagi naredil določene izračune ter izpeljal določene ugotovitve. Dejstvo, da bi morda nekdo drug lahko prišel do enakih podatkov, v ničemer ne vpliva na opredelitev poslovne skrivnosti v zvezi z že obstoječimi in v konkretnem primeru zahtevanimi merilnimi poročili.

3. Sklepno

IP je na podlagi vseh navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Javni pozivi so objavljeni na spletni strani organa: https://www.ekosklad.si/prebivalstvo/pridobite-spodbudo/seznam-spodbud/kurilne-naprave-na-lesno-biomaso

[2] Informativni seznam opreme, za katere je bila organu že posredovana podatkovna dokumentacija, se nahaja na spletni strani organa: https://www.ekosklad.si/prebivalstvo/informacije/orodja/seznam-opreme

[3] Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2002 - Komentar ZGD, str. 194 in 196.

[4] Id., str. 194-196.

[5] IP je našel objave podobnih merilnih poročil le na spletni strani enega gospodarskega subjekta: https://mix-trgovina.si/.

[6] Smiselno podobno navaja Upravno sodišče RS v sodbi št. 1761/201998 z dne 21. 11. 2022, 26. točka obrazložitve.