Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

prosilec - DARS d.d.

+ -
Datum: 27.01.2023
Številka: 090-361/2022
Kategorije: Javna naročila, Osebni podatek, Poslovna skrivnost

POVZETEK:

Organ je prosilcu v delu zahteve ugodil, v delu pa jo je zavrnil zaradi neobstoja dokumentov ter izjem od dostopa po 2., 3. in 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku, upoštevaje pritožbene navedbe, sledil odločitvi organa, da v delu zahtevanih dokumentov pogoji za obstoj informacije javnega značaja niso podani, zato je pritožbo prosilca v tem delu zavrnil. Glede zahtevanih dokumentov, ki pa izpolnjujejo pogoje za obstoj informacije javnega značaja, pa je odločil, da predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev in so tako absolutno javno dostopni po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, razen varovanih osebnih podatkov. V tem delu je tako pritožbi prosilca delno ugodil.
 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-361/2022/4

Datum: 27. 1. 2023

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi družbe … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 9. 12. 2022, zoper odločbo DRUŽBE ZA AVTOCESTE V REPUBLIKI SLOVENIJI D.D., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje (v nadaljevanju: organ), št. 0.5.5./2022-TB z dne 23. 11. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

ODLOČBO:

 

1.     Pritožbi prosilca z dne 9. 12. 2022 se delno ugodi in se odločba DRUŽBE ZA AVTOCESTE V REPUBLIKI SLOVENIJI D.D., št. 0.5.5./2022-TB z dne 23. 11. 2022, delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilcu v elektronski obliki:

-       dopis … z dne 16. 12. 2021 (št. dopisa P-K/Inž. 21/101), na način, da prekrije podatke o priimkih pod »V vednost«;

-       odgovor DRI, upravljanje investicij, d.o.o., št. 402-50/2022-PC6-TZ-1395 z dne 3. 1. 2022, na način, da prekrije podatke o podpisnikih (ime, priimek, delovno mesto/položaj) in priimkih na koncu dokumenta pod »V vednost«, razen zakonitega zastopnika družbe pod tretjo alinejo;

-       dopis … z dne 18. 3. 2022 (št. dopisa P-K/Inž. 22/019), na način, da prekrije podatke o priimkih na koncu dokumenta pod »V vednost«;

-       dopis … z dne 1. 4. 2022 (št. dopisa P-K/Inž. 22/024);

-       dopis … z dne 8. 4. 2022 (št. dopisa P-K/Inž. 22/027);

-       dopis … z dne 5. 5. 2022 (št. dopisa P-K/Nar. 22/023), na način, da prekrije podatke o priimkih na koncu dokumenta pod »V vednost«, razen zakonitega zastopnika družbe pod tretjo alinejo;

-       zabeležko organa o delovnem sestanku v prostorih organa 12. 5. 2022, na način, da prekrije podatke o:

• priimkih prisotnih, razen zakonitih zastopnikov družb …,

• podpisnikih na koncu dokumenta (ime, priimek, delovno mesto/položaj);

• priimkih na koncu dokumenta pod »V vednost«.«.

 

2.     Zahteva prosilca za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

 

3.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

 

 

Obrazložitev:

 

Prosilec je na podlagi ZDIJZ z zahtevo 15. 9. 2022 zahteval dostop do:

-       odgovora organa na dopis izvajalca družbe … (v nadaljevanju: stranski udeleženec), z dne 6. 7. 2021;

-       odgovora na dopis stranskega udeleženca z dne 27. 9. 2021;

-       morebitnih nadaljnjih zahtev oziroma predlogov stranskega udeleženca za priznanje valorizacije denarnih obveznosti, naslovljenih na organ in/ali DRI, upravljanje investicij, d.o.o., (če le-ti obstajajo), ter odgovorov nanje;

-       dokumentacije, iz katere izhaja na kakšen način in po kateri metodologiji se valorizacija obračunava;

-       morebitnih dogovorov o valorizaciji cen, skladno s 3. členom Pogodbe št. 147/2020 z dne 30. 1. 2020 (v nadaljevanju: Pogodba)[1] in Pravilnikom o načinu valorizacije denarnih obveznosti (v nadaljevanju: Pravilnik).

Navedel je, da po pregledu posredovane dokumentacije ugotavlja, da je stranski udeleženec podal organu predlog za priznanje valorizacije denarnih obveznosti iz razloga izpolnjevanja pogojev, kot jih določa 6. člen Pravilnika, ki jih v večletnih pogodbah dogovarjajo pravne osebe javnega sektorja. Nadalje iz dopisa stranskega udeleženca z dne 27. 9. 2021, s katerim je družbo DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture, d.o.o., Kotnikova ulica 40, Ljubljana (v nadaljevanju: DRI, upravljanje investicij, d.o.o.) zaprosil za pojasnilo izračunavanja valorizacije, izhaja, da je družba DRI, upravljanje investicij, d.o.o., v mesecu juniju 2021, priznala valorizacijo cen ter jo tudi upošteva vsak mesec. Navedel je tudi, da je naslovni organ na podlagi ZDIJZ zavezan omogočiti prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolaga. Meni, da se navedena dokumentacija šteje za javno tudi na podlagi Zakona o javnem naročanju (nadaljevanju: ZJN-3)[2]. Kot način seznanitve je navedel posredovanje datoteke po e-pošti ali v obliki fotokopije.

 

Organ je s sklepom št. 0.5.5./2022-TB z dne 5. 10. 2022 podaljšal rok za odločitev za 30 delovnih dni.

 

Z dopisom št. P-K/Nar. 22/060 z dne 6. 10. 2022 je stranski udeleženec priglasil stransko udeležbo in priložil Sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 3. 10. 2022 (v nadaljevanju: Sklep). Glede posredovanja zahtevane dokumentacije je navedel, da dokumentacija vsebuje informacije in podatke, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost skladno z zakoni, ki urejajo poslovne skrivnosti. Upoštevaje navedeno omenjene dokumentacije tako ni dopustno posredovati. Opredelil je tudi dokumente, dostop do katerih prosilcu dovoljuje. Nadalje je pojasnil, da med organom kot naročnikom in stranskim udeležencem ni nobenih dogovorov, ki imajo podlago v 3. členu Pogodbe in Pravilniku, zato takšnih morebitnih dogovorov prosilcu tudi ni mogoče posredovati. Prosilcu se zavrne dostop do ostalih morebitnih zahtevkov za priznanje valorizacije denarnih obveznosti, saj so zahtevki v fazi predloga, ki se še dopolnjuje in niso dokončno oblikovani. Ocenil je, da bi mu posredovanje kakršnih koli informacij v zvezi z zahtevki tretjim osebam ali njihovo razkritje povzročilo veliko gospodarsko škodo. Organ kot naročnik v zvezi z zahtevki ni podal še nobenega odgovora, zato bi vsako razkritje teh informacij pomenilo zastoj pri obravnavi zahtevkov ter bi vplivalo na nadaljnje objektivno odločanje organa naročnika. Slednje bi lahko ogrozilo sam projekt izgradnje vzhodne cevi avtocestnega predora Karavanke ter imelo negativne posledice, tako za stranskega udeleženca kot za organ kot naročnika.

 

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 0.5.5./2022-TB z dne 23. 11. 2022 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je prosilcu dostop do zahtevanih dokumentov delno zavrnil. Odločil je, da se v delu zahteve, ki se nanaša na:

-       odgovor organa na zahtevke stranskega udeleženca z dne 27. 9. 2022,

-       dopis organa št. 402-50/21-PC6-IP-1110 z dne 26. 10. 2021,

-       način in po kateri metodologiji se valorizacija obračunava,

-       dopis stranskega udeleženca z dne 26. 5. 2022 (št. dopisa P-K/Nar. 22/028),

-       dopis inženirja DRI, upravljanje investicij, d.o.o., št. 402-50/2022-TZ-248 z dne 29.6. 2022,

prekrijejo posamezni varovani osebni podatki.

V delu zahteve, ki se nanaša na:

-       odgovor organa na zahtevek stranskega udeleženca z dne 6. 7. 2021,

-       nadaljnje zahteve oziroma predloge stranskega udeleženca za priznanje valorizacije denarnih obveznosti, naslovljenih na organ ali DRI, upravljanje investicij, d.o.o., ter odgovorov nanje, in sicer:

• dopis stranskega udeleženca z dne 16. 12. 2021 (št. dopisa P-K/Inž. 21/101),

• odgovor DRI, upravljanje investicij, d.o.o., št. 402-50/2022-PC6-TZ-1395 z dne 3. 1. 2022,

• dopis stranskega udeleženca z dne 18. 3. 2022 (št. dopisa P-K/Inž. 22/019),

• dopis stranskega udeleženca z dne 1. 4. 2022 (št. dopisa P-K/Inž. 22/024),

• dopis stranskega udeleženca z dne 8. 4. 2022 (št. dopisa P-K/Inž. 22/027),

• dopis stranskega udeleženca z dne 5. 5. 2022 (št. dopisa P-K/Nar. 22/023),

• zabeležka organa o delovnem sestanku 12. 5. 2022;

-       morebitne odgovore o valorizaciji cen, skladno s 3. členom Pogodbe in Pravilnikom,

pa je zahtevo prosilca zavrnil v celoti.

Upoštevaje pojem informacija javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ je tako ugotavljal, ali prosilec zahteva informacije, ki izpolnjujejo kriterije za opredelitev informacije javnega značaja, pri čemer je izpostavil še izjemo varstva poslovne skrivnosti, konkretno 2. člen Zakona o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS)[3] in Sklep. V nadaljevanju je tako ugotovil, da so pri dokumentih, dostop do katerih je zavrnil delno, izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja, vendar obstaja zadržek za posredovanje posameznih podatkov zaradi varstva osebnih podatkov. V zvezi z zahtevanimi dodatnimi zahtevami glede priznanja valorizacije denarnih obveznosti na podlagi 3. člena Pogodbe in Pravilnika, je ugotovil, da jih stranski udeleženec na organ ni naslovil in zato niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja. Vse morebitne drugačne zahteve stranskega udeleženca, ki se nanašajo na valorizacijo in bi posledično pomenile spremembo sklenjene Pogodbe, pa so predmet pogajanj in predstavljajo izjemo od dostopa, zato je organ dostop do le-teh zavrnil. Izpostavil je, da je stranski udeleženec že v okviru postopka javnega naročila št. JN008921/2019 seznanil organ s svojim Sklepom o določitvi poslovne skrivnosti z dne 6. 8. 2018, kasneje pa še s Sklepom. Dokumentacija, ki je predmet komunikacije med organom in stranskim udeležencem, je tako s strani stranskega udeleženca označena kot poslovna skrivnost. Izpostavil je tudi izjemo od dostopa po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker je sklenitev morebitnega aneksa k Pogodbi glede zvišanja cen še stvar internih pogajanj med organom in stranskim udeležencem. Razkritje te komunikacije bi po mnenju organa nedvomno pomenilo napačno razumevanje njegove vsebine in škodovalo pogajanjem ter morebiti sprožilo dodatne zahtevke podizvajalcev, ki bi lahko spremenile zahteve obeh udeleženih strank in bistveno vplivale na končni rezultat pogajanj. Če bo prišlo do sklenitve aneksa k Pogodbi, bo le-ta javno objavljen na Portalu javnih naročil. Organ je ugotovil tudi, da ne obstaja javni interes glede razkritja teh informacij, ki bi bil močnejši od interesa za nerazkritje, niti tega ne zatrjuje prosilec. Prav tako ne gre za podatke, ki se nanašajo na porabo javnega denarja ali na podatke o emisijah v okolje, ki bi po drugem in tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ pomenili obveznost njihovega razkritja, niti tega ne zatrjuje prosilec. Ker teh podatkov kot vsebine ni mogoče izločiti iz dokumentov, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, niso izpolnjeni pogoji za delni dostop iz 7. člena ZDIJZ. Tudi v zvezi z morebitnimi dogovori med organom in stranskim udeležencem o valorizaciji cen je organ ugotovil, da s stranskim udeležencem, s katerim ima sklenjeno Pogodbo, ni sklenil nobenega dodatnega aneksa ali dogovora o valorizaciji (povišanju) cen k tej pogodbi, ki bi spremenil ali dopolnil njene določbe oziroma njenih sestavnih delov glede cen. Sklenjena sta bila dva aneksa k Pogodbi (z dne 17. 8. 2022 in 30. 9. 2022), ki pa se ne nanašata na spremembo (dvig) cen in sta v skladu z ZJN-3 javno dostopna na Portalu javnih naročil. Torej tudi v tem delu zahteve pogoji za informacijo javnega značaja niso izpolnjeni.

 

Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 9. 12. 2022 zoper celotno 2. točko izreka izpodbijane odločbe, kot tudi v delu zahteve, o katerem organ ni odločil, torej v delu, ki se nanaša na dokumentacijo, iz katere izhaja način in po kateri metodologiji se obračunava valorizacija. V nadaljevanju svoje pritožbe je nato navedel, da je stališče organa o tem, da veže posredovanje podatkov, dostop do katerih je omogočil, na pravnomočnost izpodbijane odločbe, čeprav ta rok iz izreka ne izhaja, napačno in v nasprotju s prvim odstavkom 25. člena ZDIJZ. Napačno je tudi iz razloga, ker stranski udeleženec nima zadržkov pri posredovanju dokumentacije iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe. Če organ dokumentacije ne bo posredoval nemudoma, pa je zahteval, da se njegove navedbe štejejo kot pritožba tudi zoper 1. točko izreka izpodbijane odločbe, in predlagal, da se organu izreče globa po tretjem odstavku 39. člena ZDIJZ. V delu, ki se nanaša na zahtevano dokumentacijo, iz katere način in po kateri metodologiji se valorizacija obračunava, pa je organ po mnenju prosilca v molku, kar se po določbah tretjega in četrtega odstavka 26.a člena ZDIJZ šteje kot zavrnilna odločba. Nadalje je navedel, da je organ v izključni državni lasti in je zato dolžan v zvezi s pogodbami, ki jih sklepa, in pri katerih gre za porabo proračunskih sredstev, ravnati z najvišjo stopnjo transparentnosti. Korespondenca v ustni obliki ne zadosti standardu ravnanja z najvišjo stopnjo transparentnosti oziroma organ bi moral o tem napraviti zabeležko. Vztraja tudi pri zahtevi za posredovanje vseh morebitnih dogovorov, ker so aneksi na Portalu javnih naročil objavljeni z zamikom. Po oceni prosilca pa je nepravilna in nezakonita izpodbijana odločba tudi v točki 2.b) izreka, saj izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ niso podane, pri tem pa se je do izjeme dokumenta v izdelavi tudi konkretneje opredelil. V zvezi s tem je izpostavil, da bi moral organ upoštevati določbe 4.a in 6.a člena ZDIJZ, torej absolutno javno dostopnost posameznih podatkov. Valorizacija denarnih obveznosti po njegovem mnenju nedvomno predstavlja podatek o pogodbeni vrednosti Pogodbe. Navedel je tudi, da je odločba neobrazložena in se je zato ne da preizkusiti, saj nima razlogov o odločilnih dejstvih pri presoji interesa javnosti, oziroma so ti razlogi celo v očitnem nasprotju z listinami v upravnem spisu. Neutemeljena in v nasprotju z listinami v upravnem spisu pa je tudi obrazložitev organa, da se zahtevani podatki ne nanašajo na porabo javnih sredstev. Kot to nedvomno izhaja iz same zahteve, je prosilec podal zahtevo v zvezi s Pogodbo oziroma gradnjo, ki se financira izključno s porabo javnih sredstev. Pogodba je bila sklenjena na podlagi določb ZJN-3 oziroma izvedenega javnega naročila, kar navaja v izpodbijani odločbi že organ sam. To de facto pomeni, da gre za pogodbo, ki se financira iz javnih sredstev. Po oceni prosilca pa je nepravilno in nezakonito tudi postopanje organa s tem, ko je v postopek pritegnil stranskega udeleženca. Po njegovem mnenju je določba a26.a člena ZDIJZ jasna. Posledično je nezakonit tudi sklep o podaljšanju roka za odločitev. Po mnenju prosilca pa je organ kršil tudi pravico prosilca do izjave, ker mu ni dal možnosti izjave glede obstoja poslovne skrivnosti in glede Sklepa. Meni, da mu je bila kršena ustavno varovana pravica do pravnega sredstva. Izpostavil pa tudi, da je stranski udeleženec izdal Sklep šele 3. 10. 2022, torej po vložitvi zahteve, zgolj za potrebe postopka o odločitvi glede zahteve. Ob tem je poudaril, da se po ZPosS kot poslovna skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so javne po zakonu. Prav tako ne more stranski udeleženec določiti kot poslovno skrivnost npr. odgovora družbe DRI, upravljanje investicij, d.o.o., in zabeležke sestanka z dne 12. 5. 2022. Meni tudi, da je neutemeljeno sklicevanje organa na določbe 35. člena ZJN-3, saj je predmetni postopek javnega naročila št. JN008921/2019-L01 pravnomočno zaključen, upoštevati pa je treba tudi določbo drugega odstavka 35. člena ZJN-3. Upoštevaje navedeno je organ zmotno in nepopolno ugotovil dejansko stanje, pri sprejemu sklepa zagrešil absolutne bistvene kršitve pravil postopka ter tudi napačno uporabil materialno pravo, oziroma ustreznih določb materialnega prava sploh ni uporabil. Zahteval je tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

 

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, z dopisom št. 0.5.5./2022-TB z dne 22. 12. 2022, poslal v pristojno odločanje IP. Pritožbi je priložil zahtevo, sklep organa z dne 15. 9. 2022, dopis stranskega udeleženca z dne 6. 10. 2022 s Sklepom, izpodbijano odločbo, dokazilo o posredovanih dokumentih prosilcu z dne 16. 12. 2022, dopis stranskega udeleženca z dne 26. 5. 2022 (točka 1.b) izreka izpodbijane odločbe) in dopis inženirja DRI, upravljanje investicij, d.o.o., z dne 29. 6. 2022 (točka 1.b) izreka izpodbijane odločbe).

 

Na poziv IP št. 090-361/2022/2 z dne 27. 12. 2022, je organ 5. 1. 2023 IP posredoval še dokumente, o dostopu do katerih je IP odločil v 1. točki izreka te odločbe.

 

Pritožba prosilca je delno utemeljena.

 

Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v 2. točki njenega izreka. V zvezi z dostopom do dokumentov iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe pa IP ugotavlja, da ne gre za molk organa, saj je organ o dostopu do predmetnih dokumentov dejansko odločil. In kot izhaja iz posredovane dokumentacije in navedb organa, je organ predmetne dokumente iz 1.a in 1.b točke izreka izpodbijane odločbe prosilcu že tudi posredoval, in sicer po elektronski pošti 16. 12. 2022.

 

IP nadalje ugotavlja še, da gre v obravnavanem primeru za zavezanca, ki je zavezan po 1. členu ZDIJZ, in sicer kot pravna oseba javnega prava. Navedeno pomeni, da je organ zavezan po ZDIJZ na celotnem področju svojega delovanja. Do statusa organa se je IP že večkrat opredelil, npr. z odločbami št. 021-139/2008/9, št. 090-28/2010/5, št. 090-2/2010/17 in št. 090-241/2011/1, zato se do statusa organa v obravnavanem primeru ne opredeljuje posebej. Pritožbene navedbe prosilca, v katerih se sklicuje na določbe 4.a in 6.a člena ZDIJZ, tako v obravnavanem primeru niso relevantne.

 

Ker je pri 2. točki izreka izpodbijane odločbe sporen tudi obstoj določenih zahtevanih dokumentov, se IP v nadaljevanju najprej opredeljuje do pojma informacije javnega značaja.

 

Informacija javnega značaja v obravnavanem primeru

 

Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike« in ga navaja že organ v izpodbijani odločbi. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katero razpolagajo. Pojasnila, odgovori na konkretno zastavljena vprašanja, razne obrazložitve, komentarji in podobno tako ne predstavljajo informacij javnega značaja, zato zavezanci niso dolžni odgovarjati na vprašanja, s katerimi se od zavezanca pričakuje pojasnila, mnenja in podobno.

 

Upoštevaje navedeno, obrazložitev organa in posredovano dokumentacijo IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru pogoji za informacijo javnega značaja pri zahtevanem odgovoru organa na zahtevek … z dne 6. 7. 2021 in zahtevanih morebitnih dogovorov med organom in stranskim udeležencem o valorizaciji cen na podlagi 3. člena Pogodbe in Pravilnika, niso izpolnjeni. IP je tako v tem delu sledil odločitvi organa, saj nima nobenega razloga dvomiti v njegove navedbe, da je o omenjenem zahtevku CENGIZ INSAAT z dne 6. 7. 2021 potekala ustna komunikacija in da do dogovora o valorizaciji cen (še) ni prišlo. Temu pritrjuje tudi dejstvo, da je organ prosilcu v delu zahteve ugodil ter zahtevane dokumente posredoval s prekritimi varovanimi osebnimi podatki, v delu zahteve pa odločil z zavrnilno odločbo in dokumente, s katerimi razpolaga v materializirani obliki in o katerih je IP odločil v 1. točki izreka te odločbe, IP tudi posredoval. Navedbe organa pa potrjujejo tudi navedbe stranskega udeleženca v dopisu z dne 6. 10. 2022. IP tako zaključuje, da ti zahtevani dokumenti ne obstajajo v materializirani obliki.

 

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje podatke oziroma dokumente, s katerimi v času zahteve in odločanja o zahtevi ni razpolagal. Ob navedenem IP poudarja še, da je kot pritožbeni organ pristojen odločati le o dostopu do zahtevanih informacij javnega značaja in se ni pristojen spuščati v (ne)pravilnost postopanja organov v drugih, od ZDIJZ neodvisnih postopkih. IP se tako ni pristojen spuščati v presojo, ali bi moral organ v primeru korespondence v ustni obliki napraviti zabeležko.

 

Ker je organ zavrnil dostop do naslednjih dokumentov:

• dopis stranskega udeleženca z dne 16. 12. 2021 (št. dopisa P-K/Inž. 21/101),

• odgovor družbe DRI, upravljanje investicij, d.o.o., št. 402-50/2022-PC6-TZ-1395 z dne 3. 1. 2022,

• dopis stranskega udeleženca z dne 18. 3. 2022 (št. dopisa P-K/Inž. 22/019),

• dopis stranskega udeleženca z dne 1. 4. 2022 (št. dopisa P-K/Inž. 22/024),

• dopis stranskega udeleženca z dne 8. 4. 2022 (št. dopisa P-K/Inž. 22/027),

• dopis stranskega udeleženca z dne 5. 5. 2022 (št. dopisa P-K/Nar. 22/023),

• zabeležka organa o delovnem sestanku sestanka 12. 5. 2022,

na podlagi izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se IP v nadaljevanju v zvezi s temi dokumenti opredeljuje do izjeme varstva poslovne skrivnosti.

 

Izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

 

Organ v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1)[4] pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe ZPosS), ki so začele veljati 20. 4. 2019. Glede na to, da so presojani dokumenti v obravnavanem primeru nastali po uveljavitvi ZPosS (in sicer v letih 2021 in 2022), je IP pri presoji poslovne skrivnosti upošteval določbe ZPosS (če bi dokumenti nastali pred uveljavitvijo tega zakona, bi IP upošteval določbe 39. in 40. člena ZGD-1).

 

Pojem poslovne skrivnosti določa ZPosS v prvem in drugem odstavku 2. člena. Poslovno skrivnost predstavljajo torej le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zahteve po 2. členu ZPosS. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona[5], poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne. V zvezi s pojmom »tržna vrednost«, kot drugi pogoj za obstoj poslovne skrivnosti, pa je predlagatelj zakona v predlogu zakona zapisal: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti.«.[6] V zakonu torej pojem tržne vrednosti ni definiran, predlagatelj zakona pa je v komentarju k predlogu drugega člena dokazno oceno zahtevanega pogoja usmeril v izkazovanje »škode«, ki je logično na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. O »tržni vrednosti« informacij lahko govorimo takrat, kadar bi njihovo razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, finančnim in poslovnim interesom, ipd. »Tržna vrednost« torej ni mišljena zgolj kot nek »znesek«, ki bi ga poslovni subjekt na trgu dosegel s strokovnim znanjem, izkušnjo ali poslovno informacijo, temveč kot izkaz konkretne opredelitve do dejanske ali potencialne škode, ki bi poslovnemu subjektu nastala z razkritjem strokovnega znanja, izkušenj ali poslovne informacije. Ob tem IP pripominja, da je tudi v skladu s slovensko sodno prakso dokazno breme pri pojasnjevanju, zakaj zahtevane informacije pomenijo konkurenčno prednost, na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje.[7]

 

IP najprej ugotavlja, da se zahteva in pritožba nanašata na dva dokumenta, ki nista dokumenta stranskega udeleženca, zato kot taka ne moreta predstavljati njegove poslovne skrivnosti, oziroma ni na stranskem udeležencu, da bi dokumenta določil kot svojo poslovno skrivnost. IP je tako sledil pritožbenim navedbam prosilca, da stranski udeleženec ne more določiti za poslovno skrivnost odgovora družbe DRI, upravljanje investicij, d.o.o., in zabeležke organa o delovnem sestanku 12. 5. 2022.

 

Po vpogledu v predmetna dokumenta IP ugotavlja, da se vsebina dokumentov nanaša na morebitno valorizacijo cen zaradi zvišanja cen posameznih gradbenih materialov po sklenitvi Pogodbe. Stranski udeleženec navaja posamezne pravne podlage, pa tudi konkreten znesek izvedenih del, pripadajoči znesek valorizacije ter razlike med kalkuliranimi in dejanskimi nabavnimi stroški za določen material, način, kako je preveril spremenjene cene s konkretnimi zneski, navaja okoliščine, ki so se spremenile po podpisu Pogodbe, …, skratka utemeljuje svojo zahtevo za spremembo cene zaradi spremenjenih okoliščin. Odgovor DRI, upravljanje investicij, d.o.o., obsega obrazložitev zavrnitve zahteve stranskega udeleženca zaradi spremembe cen materiala, zapis o delovnem sestanku pa povzema zahtevo stranskega udeleženca, ugotovitve organa kot naročnika in inženirja ter sprejeta sklepa.

 

Nadalje IP ugotavlja, bi bilo potencialno mogoče dokumente, o dostopu do katerih je IP odločil v 1. točki izreka izpodbijane odločbe, opredeliti kot poslovno skrivnost, vendar je treba upoštevati še določbo tretjega odstavka 2. člena ZPosS. V skladu s to določbo se namreč za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. Ker so predmet pritožbenega postopka dokumenti, vezani na postopek javnega naročanja, se presoja IP osredotoča na to, ali so zahtevani podatki javni že na podlagi določb ZDIJZ. Organ je namreč kot naročnik izvedel postopek oddaje javnega naročila po konkurenčnem postopku s pogajanji na podlagi točke b) 1. odstavka 44. člena ZJN-3, brez objave obvestila o javnem naročilu in s stranskim udeležencem sklenil Pogodbo.

 

V obravnavanem primeru gre torej za podatke izbranega ponudnika, ki je sklenil pogodbo s pravno osebo javnega prava, ter podatke organa in družbe DRI, upravljanje investicij, d.o.o.[8], ki sta zavezana po 1. členu ZDIJZ, zato je treba upoštevati še določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V skladu s slednjo se ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče) in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.[9] Poraba javnih sredstev namreč ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.[10] Iz sodbe Upravnega sodišča št. III U 121/2017 z dne 12. 10. 2017 tako med drugim izhaja, citirano: »Sodišče taki razlagi sledi, glede na ugotovitve v prejšnjem odstavku pa tudi meni, da podatki v zvezi s "porabo javnih sredstev" niso le podatki o višini in prejemkih teh sredstev, pač pa tudi podatki, ki so vezani na odločanje o sredstvih. Z drugimi besedami, kot "porabo javnih sredstev" ni mogoče razumeti zgolj višine javnih sredstev za pridobitev delnic ali dosežene kupnine ob njihovi prodaji, pač pa tudi dogovore o uveljavljanju korporacijskih pravic iz delnic, saj ti vplivajo na poslovanje delniške družbe, posledično tudi na njeno vrednost, oziroma na vrednost delnic (tako knjigovodsko kot tržno), s tem pa na javna sredstva.«.

 

Zahtevani podatki v obravnavanem primeru sicer ne vsebujejo podatkov, ki bi izkazovali neposredno izplačilo javnih sredstev, vendar se vsebina predmetnih dokumentov nanaša na dogovore o razpolaganju z javnimi sredstvi, ne glede na to, da le-ti še niso dokončni. Upoštevati je namreč treba vlogo organa, ki v skladu z Zakonom o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji[11] opravlja javnopravne naloge, te pa so izrazito namenjene zadovoljevanju javnih potreb. Pa tudi družbe DRI, upravljanje investicij, d.o.o., katero je lastnica Republika Slovenija ustanovila ravno z namenom, da kot notranji izvajalec subjektom javnega prava zagotovi določene storitve investicijskega inženiringa, vodenja investicij v javno infrastrukturo in druge svetovalne storitve po pogodbenem modelu in house. Kot podatke o porabi javnih sredstev je treba tako po oceni IP šteti tudi podatke o tem, kako se organ pogaja z izbranim ponudnikom, ki zahteva spremembo oziroma dvig cene zaradi spremenjenih okoliščin. IP ob tem poudarja, da je organ s sklenitvijo Pogodbe prevzel določene obveznosti in je nadzor nad njegovo gospodarnostjo ravnanja z javnimi sredstvi še kako v javnem interesu.

 

Ob vsem navedenem pa IP dodaja še, da se morajo poslovni subjekti zasebnega prava zavedati, da so pri sklepanju pogodb z osebami javnega prava omejeni. Podobno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016, ko je navedlo, da »vsak, ki sklene pravni posel z osebo javnega prava, se mora zavedati, da sklepa pravni posel z javnim sektorjem, v katerem veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti, zato niti ni bistveno, ali je tisti, ki sklepa pogodbe z javnim sektorjem oseba javnega prava ali pa ni javnopravni subjekt«. Stališče, da se morajo poslovni subjekti zavedati, da so pri sklepanju pogodb z javnim sektorjem omejeni, pa tudi sicer izhaja iz sodne prakse, npr. sodbe Upravnega sodišča št. I U 1125/2017-62 z dne 3. 10. 2018.

 

IP se do testa interesa javnosti, ki ga je v izpodbijani odločbi izpostavil organ, ne opredeljuje, ker pri t.i. absolutno javno dostopnih podatkov test interesa javnosti ni predviden. Iz določb 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ namreč jasno izhaja, da je že zakonodajalec pretehtal, da javni interes za razkritje podatkov pretehta vselej (tudi ne glede na morebitno izjemo varstva poslovne skrivnosti ali dokumenta v izdelavi) kadar gre za podatke, ki predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev.

 

Ne glede na izpostavljeno določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ pa se IP v nadaljevanju, v zvezi z utemeljitvijo organa v izpodbijani odločbi, na kratko opredeljuje še do izjeme od dostopa po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Izjema po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

 

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru za predmetne dokumente ni mogoče uveljaviti izjeme dokumenta v izdelavi po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Elementi, ki morajo biti po navedeni določbi ZDIJZ in 4. členu Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba)[12] izpolnjeni pri tej izjemi, v obravnavanem primeru namreč nedvomno niso podani.

 

Vsak predmetni dokument je končni dokument, podpisan in posredovan s strani pristojnih oseb. Noben dokument torej ni več v postopku nastajanja, ampak gre za podpisane končne verzije dokumentov. V primeru, ko dokument ni več v postopku izdelave in ni več predmet posvetovanja, ampak je predmet presoje le njegova vsebina pri drugem subjektu, nedvomno ne gre za izjemo dokumenta v nastajanju. Ker morajo biti izpolnjeni vsi trije pogoji iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ hkrati, se IP do obstoja zadnjega pogoja posebej ne opredeljuje, saj je zaključil, da izjema iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pri presojanih dokumentih ni podana. Ne glede na to pa IP pripominja še, da organ ni v ničemer konkretno izkazal, da bi razkritje teh podatkov povzročilo napačno razumevanje njihove vsebine. Navedbe organa, da bi razkritje te komunikacije pomenilo napačno razumevanje njene vsebine in škodovalo pogajanjem ter morebiti sprožilo dodatne zahtevke podizvajalcev, ki bi lahko spremenile zahteve obeh udeleženih strank in bistveno vplivale na končni rezultat pogajanj, so povsem pavšalne in za utemeljitev tega pogoja ne zadostujejo. Poleg tega pa IP meni, da je vsebina dokumentov, ki se nanaša na zahtevo izvajalca del za spremembo cene zaradi spremenjenih okoliščin, povsem jasna, organ pa tudi ni v ničemer utemeljil, kako in katerem delu bi lahko prišlo do napačnega razumevanja vsebine predmetnih dokumentov.

 

Ker IP po uradni dolžnosti ugotavlja še, da predmetni dokumenti vsebuje tudi osebne podatke posameznih fizičnih oseb, se v nadaljevanju opredeljuje še do izjeme varstva osebnih podatkov.

 

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

 

V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena Splošne uredba o varstvu podatkov[13] IP ugotavlja, da so podatki o imenih in priimkih ter delovnih mestih oziroma položajih posameznih fizičnih oseb nedvomno osebni podatki.

 

IP je tako preveril še, ali je za obdelavo predmetnih osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov pa se sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov – ZVOP-2[14] (prvi odstavek 6. člena).

 

IP ugotavlja:

-       Ni zakonske podlage za prosto dostopnost podatkov o imenu in priimku ter delovnem mestu oziroma položaju zaposlenih pri organu in družbi DRI, upravljanje investicij, d.o.o., ker gre za posameznike, ki niso javni uslužbenci.

-       Niso varovani podatki o imenu, priimku, podpisu in položaju družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Ti podatki so namreč javni v skladu z določbami ZGD-1, Zakona o Poslovnem registru Slovenije[15] in Zakona o sodnem registru[16]. Varovani torej niso podatki o imenu, priimkov, položaju in podpisu zastopnikov družb ….

 

Drugih izjem od prostega dostopa IP po uradni dolžnosti ne ugotavlja, zatrjeval pa jih ni niti organ.

 

V zvezi z navedbami prosilca, da je Sklep organa o podaljšanju roka za odločanje nezakonit, IP navaja, da presoja te odločitve organa ni v pristojnosti IP. Zoper sklep o podaljšanju roka namreč posebna pritožba ni dopustna (24. člen ZDIJZ). Navedbe prosilca o upoštevanju določb ZJN-3 pa so v obravnavanem primeru po mnenju IP irelevantne, saj predmet presoje niso dokumenti postopka javnega naročila.

 

Delni dostop

 

Ker IP ocenjuje, da za razkritje določenih osebnih podatkov ni ustrezne pravne podlage, je odločil, da mora organ te podatke v posredovanih dokumentih prekriti. IP je torej odločil o delnem dostopu, upoštevaje določbe 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja[17].

 

Način seznanitve

 

Prosilec ima, na podlagi 17. člena ZDIJZ, sam pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Drugi odstavek 27. člena ZDIJZ določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval. Iz navedenega tako izhaja, da ima prosilec pravno varovano pravico izbrati, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (fotokopija, prepis, vpogled, elektronski zapis). Ob tem IP pripominja, da elektronski zapis nujno ne predstavlja posredovanja dokumentov na elektronski naslov prosilca, saj posredovanje »elektronskega zapisa« obsega tudi posredovanje fizičnega nosilca podatkov, kjer so podatki zabeleženi v elektronski obliki.

 

Zahteva prosilca za povrnitev stroškov pritožbe

 

Na podlagi prvega odstavka 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnino za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel.

 

Obravnavani pritožbeni postopek (kot tudi sam postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja) se je začel na pritožbo (oziroma zahtevo) prosilca, tako da prosilec sam nosi svoje stroške postopka.

 

Sklepno

 

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca delno ugodil, upoštevaje njegove pritožbene navedbe. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je tako delno odpravil izpodbijano odločbo in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je pritožbo prosilca, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP (zaradi varstva osebnih podatkov in ne poslovne skrivnosti), zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

IP je odločil tudi o zahtevi prosilca za povrnitev stroškov postopka, ki jo je zavrnil, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 4. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[18] oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 

 

 

[1] https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=335637

[2] Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US in 100/22 – ZNUZSZS.

[3] Uradni list RS, št. 22/19.

[4] Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZPosS.

[5] Besedilo Predloga Zakona o poslovni skrivnosti, javno dostopen na spletnih straneh Državnega zbora.

[6] Enako je zapisano v Direktivi 2016/943.

[7] Tako upravno sodna praksa, ki se sicer nanaša na določbe ZGD-1, ki so veljale pred uveljavitvijo ZPosS, vendar pravno vprašanje po mnenju IP ostaja enako, npr. sodbe, št. U 284/2008 z dne 27. 5. 2009, št. U 1276/2008 z dne 11. 2. 2010, št. I U 1132/2015 z dne 27. 1. 2016.

[8] Npr. odločba IP št. 090-86/2015 z dne 28. 7. 2015.

[9] Pojem porabe (javni sredstev) je sicer potrebno razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.

[10] Tako tudi odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017 (opomba št. 37), sodba Vrhovnega sodišča št. X Ips 318/2010 z dne 6. 7. 2011 ter sodbi Upravnega sodišča št. III U 121/2017 (30. točka) in št. I U 1544/2018-51.

[11] Uradni list RS, št. 97/10 in 40/12 – ZUJF.

[12] Uradni list RS, št. 24/16 in 146/22.

[13] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES

[14] Uradni list RS, št. 163/22.

[15] Uradni list RS, št. 49/06,  33/07 – ZSReg-B, 19/15 in 54/17.

[16] Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H, 17/15, 54/17 in 16/19 – ZNP-1.

[17] Uradni list RS, št. 24/16 in 146/22.

[18] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.