prosilec - Center za socialno delo Gorenjska

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje dokumentov z navedbo točno določene fizične osebe ter posredovanje dokumenta, ki ga je sam posredoval organizacijski enoti organa. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je bila odločitev organa pravilna, saj se s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi moglo zagotoviti anonimnosti posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo. Prav tako pa je bila pravilna odločitev organa, da ZDIJZ ni pravna podlaga za pridobitev lastnih vlog. Iz  navedenega razloga je IP pritožbo prosilca zavrnil. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-141/2023/2

Datum: 5. 6. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……… (v nadaljevanju prosilec), z dne 13. 3. 2023, zoper odločbo Centra za socialno delo Gorenjska, Koroška cesta 21, 4000 Kranj (v nadaljevanju organ), št. 090-10/2022-31887/10 z dne 22. 2. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1. Pritožba prosilca z dne 13. 3. 2023 zoper odločbo Centra za socialno delo Gorenjska, št. 090-10/2022-31887/10 z dne 22. 2. 2023, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 25. 1. 2023 po elektronski pošti na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zaprosil za posredovanje dokumentov iz spisa, ki se nanaša na …... Nadalje je z navedeno zahtevo zaprosil za posredovanje dodatnega dokumenta, ki zadeva ……in ga je poslal v vednost Enoti CSD Radovljica, dne 6. 12. 2022 ob 20:32 uri. V zvezi z navedenim dokumentom je zaprosil tudi za posredovanje spisa, v katerem se nahaja omenjeni dokument oziroma dele spisa, ki vsebujejo opravilno številko in ostale identifikacijske podatke.

O zahtevi prosilca je organ odločil z določbo, št. 090-10/2022-31887/10 z dne 22. 2. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je:

- zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov zavrnil zahtevo po posredovanju dokumentov iz spisa, ki se nanaša na …….. ter zahtevo po posredovanju spisa, v katerem se nahaja dokument, ki zadeva ……. in ga je prosilec poslal v vednost Enoti CSD Radovljica dne 6. 12. 2022 ob 20:32 uri oziroma dele tega spisa, ki vsebujejo opravilno številko in ostale identifikacijske podatke ter

- zavrnil zahtevo po posredovanju dokumenta, ki zadeva …… in ga je prosilec poslal v vednost Enoti CSD Radovljica dne 6. 12. 2022 ob 20:32 uri, ker prosilec nima zagotovljenega pravovarstvenega interesa, da bi zahteval dostop do dokumentov, s katerimi že razpolaga.

Dne 13. 3. 2023 je prosilec zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo. Navaja, da obstoj dokumenta z dne 6. 12. 2022 dokazuje le povratnica, priložena k zahtevi, kar je tudi edino, kar v zvezi z zahtevanim dokumentom poseduje. Dodaja, da je verjetno imel, če v zahtevi navaja, da je avtor vsebine dokumenta. Izpostavi, da s povratnico potrjenega dopisa oz. navedenega dokumenta nima v posesti, prav tako pa se ne spomni več za kaj je šlo in tega ne more izvedeti razen preko zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Nadalje navaja, da iz povratnice ni razbrati, za koga in za kaj gre, zato organ poziva, da identifikacijo zadevne osebe zavaruje z institutom delnega prekritja. Skladno z (e) določbo drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov prosilec dodaja, da jih objavlja sam, zato njihovega navajanja kot pošiljatelja v glavi dopisa, morebitnih vmesnih navedb in podpisa ni potrebno zakriti, kar velja po principu erga omnes za vse morebitne druge prosilce za dostop do tega dokumenta kot informacije javnega značaja.

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

1. Dostop do lastnih vlog

Z izpodbijano odločbo je organ zavrnil zahtevo prosilca po posredovanju dokumenta, ki zadeva ……. in ga je prosilec poslal v vednost Enoti CSD Radovljica dne 6. 12. 2022 ob 20:32 uri. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da prosilec nima zagotovljenega pravovarstvenega interesa, da bi zahteval dostop do dokumentov, s katerimi že razpolaga.

IP pojasnjuje, da prosilec ni upravičen na podlagi ZDIJZ zahtevati lastnih vlog (pisanj, elektronskih sporočil), saj je namen dostopa do informacij javnega značaja v seznanjanju javnosti z delom zavezancev in posredovanje informacij javnega značaja, ne pa, da bi organ prosilce seznanjal z njihovimi lastnimi vlogami na način, da bi na dokumentih prekrival njihove osebne podatke (in morebitne druge izjeme od prostega dostopa), kar bi bil na podlagi postopka po ZDIJZ dolžan storiti. Zahteva prosilca, da mu organ pošlje dokument, ki ga je Enoti CSD Radovljica posredoval dne 6. 12. 2022 ob 20:32 uri, predstavlja tako nepotrebno obremenjevanje organa z vidika potrebe po pregledu in izvedbi delnega dostopa do vlog, ki jih je na organ naslovil sam. Ker lahko organ prosilcu posreduje le tiste vloge in le v takem obsegu, kot bi jih lahko posredoval tudi komurkoli tretjemu, je dolžan na vlogah prosilca prekriti vse informacije, ki predstavljajo izjeme od prostega dostopa po 5.a členu ZDIJZ in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter vse okoliščine, na podlagi katerih bi bil katerikoli posameznik, naveden v vlogah (tudi prosilec sam), določen ali določljiv. ZDIJZ takšne pravice prosilca ne varuje, saj dostop do lastnih vlog po ZDIJZ ne varuje namena zakonodajalca. Temeljni namen ZDIJZ je tudi seznanitev prosilcev z vsebino dokumentov, ne pa nadzor prosilcev nad postopanjem organa v smislu vodenja posamezne zadeve (npr. kot navaja prosilec doslednost in popolnost spisa, v katerem se nahaja zahtevani dokument).

Smiselno podobno stališče je sprejelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. I U 1043/2009 z dne 26. 1. 2011, in sicer, »da z dostopom prosilca do fotokopij njegovih lastnih vlog, vloženih pri organu, kot informacij javnega značaja, ni varovan namen zakonodajalca, zaradi katerega je bila vzpostavljena dolžnost posredovanja dokumentov s strani zavezancev za posredovanje informacij javnega značaja, saj je namen dostopa do informacij javnega značaja seznanjanje javnosti z delom organov oziroma zavezancev v smislu prvega odstavka 1. člena ZInfP.« Sodišče je dalje izpostavilo tudi, da »pričakovanje prosilca, da se mu kot informacija javnega značaja pošljejo njegove lastne vloge, nima zagotovljenega pravnega varstva v smislu anonimizacije njegovih osebnih podatkov, kar privede do nepotrebnega obremenjevanja zavezancev z zahtevami, kot je tovrstna zahteva, ki jim pravni red ne zagotavlja pravnega varstva.«

IP ugotavlja, da je organ na prvi stopnji ravnal ustrezno, ko je ugotovil, da zahtevi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. Iz upravno-sodne prakse namreč izhaja, da prosilec v postopku po ZDIJZ nima zagotovljenega pravnega varstva v smislu anonimizacije njegovih osebnih podatkov (tako npr. sodba in sklep Upravnega sodišča, št. I U 1835/2011 z dne 12. 12. 2012), zato slednji nima pravovarstvenega interesa, da bi zahteval dostop do dokumentov, ki jih je sam posredoval organu. Iz navedenega razloga je irelevantna pritožbena navedba prosilca, da naj se v obravnavani zadevi uporabi točko (e) drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Citirani člen namreč ureja izključitveni razlog za obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov in ne daje pravne podlage za dostop do informacij javnosti.

2. Izjema varstva osebnih podatkov  

Z izpodbijano odločbo je organ zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov zavrnil zahtevo prosilca po posredovanju dokumentov iz spisa, ki se nanaša na ….. ter zahtevo po posredovanju spisa, v katerem se nahaja dokument, ki zadeva …… in ga je prosilec poslal v vednost Enoti CSD Radovljica, dne 6. 12. 2022 ob 20:32 uri oziroma dele tega spisa, ki vsebuje opravilno številko in ostale identifikacijske podatke.

ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu podatkov, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v 4. členu, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po 4. členu, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov.

IP je nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v obravnavani zadevi podana ustrezna pravna podlaga, kot jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2).

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

Glede na to, da je prosilec zahteval podatke z navedbo točno določene fizične osebe, za katero ne obstaja zakonska podlaga za razkritje v postopku po ZDIJZ v smislu točke (e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ na prvi stopnji ravnal pravilno, ko je zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov, s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov - 3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Kot navaja organ v izpodbijani odločbi, v konkretnem primeru tudi ne bi bilo mogoče uporabiti t. i. instituta delnega dostopa (7. člen ZDIJZ), saj glede na okoliščine konkretne zadeve, iz dokumentacije ne bi bilo mogoče izločiti ali prekriti vsebine osebnih podatkov, ne da bi bila s tem ogrožena njihova zaupnost. Dejstvo je namreč, da je prosilec zahteval dokumente z navedbo točno določene fizične osebe, zato se tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi moglo zagotoviti anonimnosti posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo.

V zvezi s tem IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodba Upravnega sodišča opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče sprejelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec v zahtevi navede ime in priimek posameznika in zanj zahteva določene podatke.

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je organ z izpodbijano odločbo odločil pravilno, zato je IP, na podlagi 248. člena ZUP, pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil (1. točka izreka te odločbe).

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka