prosilec - Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS
+ -Številka: 090-68/2021
Kategorije: Varstvo upravnega postopka
POVZETEK:
Prosilec je zahteval posredovanje dokumentacije, ki se je nanašala na javno dražbo za dodelitev radijskih frekvenc po postopku, ki ga ureja Zakon o elektronskih komunikacijah. Prosilec se je pritožil v delu, ki se nanaša na konkreten dopis Agencije za varstvo konkurence, dostop do katerega je organ zavrnil s sklicevanjem na izjemo po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo upravnega postopka). IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da zahtevani dokument ni bil sestavljen ali pridobljen zaradi vodenja konkretnega upravnega postopka. Navedene določbe pa ni dovoljeno širiti tudi na primere, ko se upravni postopek sicer ne vodi, se pa sam potek in obravnavanje zadeve v bistvenih lastnostih ujemata z upravnim postopkom. Zato je pritožbi prosilca ugodil v celoti.
ODLOČBA:
Številka: 090-68/2021/2
Datum: 16. 4. 2021
Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18, v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20 – ZIUOPDVE; v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 11. 2. 2021, zoper odločbo Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, Stegne 7, p.p. 418, 1001 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-36/2020/8 z dne 26. 1. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
- Pritožbi prosilca z dne 11. 2. 2021 zoper odločbo Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, št. 090-36/2020/8 z dne 26. 1. 2021, se ugodi in se 2. točka izreka izpodbijane odločbe odpravi v delu, ki se nanaša na vso korespondenco med organom ter svetovalci in institucijami, na podlagi katere se je organ odločil, da cenovne omejitve v kategoriji D v pravilih dražbe ne bo uveljavil, ter se odloči: Organ mora prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati dopis Javne agencije za varstvo konkurence, št. 3060-25/2020-17 z dne 21. 10. 2020.
- V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je 17. 12. 2020 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval:
- kopijo vnovične poglobljene analize ukrepa cenovne omejitve v kategoriji D v frekvenčnem pasu 2100 MHz,
- podatek o tem, s katerimi svetovalci in institucijami se je organ posvetoval v zvezi s cenovnimi omejitvami v kategoriji D oz. v zvezi z njihovo izključitvijo,
- dostop do vse korespondence med organom ter svetovalci in institucijami, na podlagi katere se je organ odločil, da cenovne omejitve v kategoriji D v pravilih dražbe ne bo uveljavil.
Dokumente je želel prejeti v elektronski obliki na e-naslov.
Organ je zahtevo prosilca z odločbo, št. 090-36/2020/8 z dne 26. 1. 2021, delno zavrnil s sklicevanjem na izjemo notranjega delovanja organa ter varstva upravnega postopka. Glede druge alineje zahteve je organ prosilcu v celoti ugodil in odločil, da mu bo zahtevane informacije posredoval po dokončnosti izdane odločbe. Dostop do dokumentov iz prve in tretje alineje zahteve je organ v celoti zavrnil. Ugotovil je, da se prva alineja zahteve nanaša na vsebino dokumenta, ki je bil objavljen kot odgovor na mnenja in pripombe, ki jih je organ prejel na informativni memorandum in ki podaja osnutke pogojev in zahtev javnega razpisa za javno dražbo za dodelitev radijskih frekvenc za zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev končnim uporabnikom v radiofrekvenčnih pasovih 700 MHz, 1500 MHz, 2100 MHz, 3600 MHz in 26 GHz. Prosilec je torej zahteval kopijo vnovične poglobljene analize ukrepa cenovne omejitve v kategoriji D v frekvenčnem pasu 2100 MHz, glede česa je organ pojasnil, da je bila z »analizo« mišljena analiza kot proces in ne kot dokument, ki kot takšen pri organu ne obstaja. V zvezi s samim procesom analize predmetnega ukrepa pri organu obstaja zgolj interna komunikacija oz. posamezni interni dokumenti (npr. interni zapiski oz. elektronska pošta zaposlenih, ki so sodelovali pri analiziranju predmetnega vprašanja), kar pa predstavlja njihovo osebno korespondenco in razmišljanja oz. medsebojno izmenjavo mnenj. Predvsem gre v tem delu za t.i. notranje razmišljanje organa, ki predstavlja izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja skladno z 11. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pri tem se je organ skliceval na prakso IP, npr. odločbe, št. 090-65/2020, 090-271/2019, 090-99/2018. Organ je zatrdil, da so bile zahtevane informacije sestavljene v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa, saj gre po vsebini za izključno interne dokumente, sestavljene za namen dejavnosti organa, in sicer proces preučitve oz. analize ukrepa cenovne omejitve v frekvenčnem pasu 2100 MHz oz. njegovih učinkih na trg za namen priprave odločitve o uveljavitvi tega pravila v pravilih javne dražbe. Prav tako je izpolnjen tudi drugi pogoj izjeme notranjega delovanja, saj bi razkritje privedlo do motenj pri delovanju organa, ker bi bila s tem ogrožena kakovost odločanja organa v nadaljnjem postopku dražbe, ki še ni zaključen. Organ je opozoril na sodno prakso, XIps 1613/2011, ki je omililo strogo restriktiven pristop pri tolmačenju izjeme notranjega delovanja (dovolj je že motnja procesa odločanja in ne resna ogroženost). Organ je glede uveljavitve predmetnega pravila v pravilih javne dražbe sprejel odločitev, s katero je na ustrezen način seznanil zainteresirano javnost. Za njegovo učinkovito delo pri nadaljnji izvedbi postopka javne dražbe pa je ključnega pomena, da proces odločanja poteka nemoteno. Glede tretje alineje zahteve je organ ugotovil, da razpolaga z dopisom Javne agencije za varstvo konkurence, št. 3060-25/2020-17 z dne 21. 10. 2020, ki ga je organ prejel na zaprosilo. Organ je v postopku analize predmetnega ukrepa AVK namreč zaprosil za obrazloženo mnenje, in sicer za potrebe priprave razpisne dokumentacije za javno dražbo po postopku, ki ga ureja Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1). Organ je pojasnil, da postopek javnega razpisa za podelitev radijskih frekvenc po ZEKom-1 predvideva več faz (pridobitev mnenj zainteresirane javnosti, izdelava razpisne dokumentacije, izdaja sklepa o uvedbi javnega razpisa). Ponudniki predložijo ponudbe, katerih formalna popolnost se preveri na javnem odpiranju ponudb. Če je v sklepu o uvedbi javnega razpisa določeno, da se po opravljenem javnem razpisu opravi javna dražba (kakor je to v tem primeru), se upravni postopek uvede šele potem, ko dražitelj plača plačilo za učinkovito rabo omejene naravne dobrine oz. tistih njegovih obrokov, ki jih je treba plačati pred izdajo odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc. Skladno s prvim odstavkom 37. člena ZEKom-1 se v samem postopku javnega razpisa ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, razen določb o izločitvi. Po oceni organa gre v primeru dopisa AVK za izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja ob smiselni uporabi 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo upravnega postopka). V primeru postopka javnega razpisa po določilih ZEKom-1 sicer ne gre za upravni postopek, vendar je z uporabo zakonske analogije organ prišel do zaključka, da se postopek javnega razpisa in tudi postopek javne dražbe v bistvenih lastnostih ujemata z upravnim postopkom, zato je mogoče sklepati na pravno neurejen primer, ki v ZDIJZ ni izrecno naveden med izjemami od prostega dostopa. V obeh primerih gre namreč za urejanje procesnih razmerij med oblastnim organom in drugimi udeleženci postopka, ko se odloča o upravni zadevi, to je pravici, pravni koristi ali obveznosti s področja upravnega prava. Organ je še dodal, da je v zvezi z načinom izvedbe javne dražbe v ZEKom-1 določeno, da ima pri vodenju javne dražbe in vzdrževanju reda na njej predsednik komisije ali njegov namestnik pooblastila uradne osebe v upravnem postopku v zvezi z vodenjem javne obravnave. Iz navedenega izhaja, da je pravno praznino v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ treba zapolniti z uporabo ustreznega argumenta pravne razlage. Organ je pojasnil, da je bil dopis AVK pridobljen za namen izvedbe konkretnega postopka javnega razpisa za javno dražbo, ki še ni zaključen in bi njegovo razkritje škodovalo izvedbi. Gre za mnenje organa, ki je agenciji služilo kot ena izmed podlag za pripravo besedila javnega razpisa za javno dražbo, ki je bil 18. 12. 2020 objavljen v Uradne listu RS. V dopisu je AVK podala mnenje glede skladnosti določenih pravil dražbe z določili ZPomK-1 v zvezi z oblastnim omejevanjem konkurence, njegovo razkritje pa bi lahko pripeljalo do napačnih zaključkov s strani bodočih ponudnikov na javnem razpisu z javno dražbo. Postopek z javnim razpisom pa se bo zaključil šele s poročilom razpisne komisije oz. z izdajo sklepa, nato pa se bo uvedel upravni postopek, v katerem bo agencija odločila o ponudbah z izdajo ene ali več odločb o dodelitvi radijskih frekvenc. Organ je tako ocenil, da bi razkritje dopisa AVK škodovalo izvedbi postopka javnega razpisa oz. javne dražbe, ki se nadaljuje z izvedbo upravnega postopka, saj bi to pomenilo poseg v proces odločanja oz. motnjo v procesu, ki še ni zaključen in bi bil lahko z razkritjem zahtevanega dokumenta ogrožen.
Prosilec je 11. 2. 2021 zoper odločbo, št. 090-36/2020/8 z dne 26. 1. 2021 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), vložil pritožbo zaradi napačne uporabe materialnega predpisa, nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in bistvene kršitve pravil upravnega postopka. Prosilec je predlagal, da pritožbeni organ pritožbi ugodi ter mu omogoči dostop do vse korespondence med organom ter svetovalci in institucijami, na podlagi katere se je organ odločil, da cenovne omejitve v kategoriji D v pravilih dražbe ne bo uveljavil. Prerekal je ugotovitvam organa o obstoju izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj konkreten javni razpis ne predstavlja upravnega postopka. Nasprotoval je tudi razlagi organa, da se z uporabo zakonske analogije navedena zakonska izjema lahko uporabi tudi v primeru postopka konkretnega javnega razpisa, saj 37. člen ZEKom-1 določa, da se v postopku javnega razpisa za dodelitev radijskih frekvenc določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, ne uporabljajo. Poudaril je, da so izjeme po 6. členu ZDIJZ taksativno naštete in jih ni mogoče širiti na »podobne« primere. Tudi, če bi se izjema nanašala na predmetni javni razpis,po mnenju prosilca ni izpolnjen niti drugi pogoj, tj. nastanek škode, pri čemer bi moral organ izkazati dejansko škodo in ne le hipotetične. Prosilec je izpostavil, da je bilo besedilo konkretnega javnega razpisa, ki vključuje natančen opis pravil javne dražbe in katerega podlaga je bil dopis AVK, javnosti že razkrit. Če je organ upošteval mnenje AVK iz dopisa, je to mnenje že vključeno v določila javnega razpisa, s katerimi je javnost z njegovo objavo že seznanjena.
Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je z dopisom, št. 090-36/2020/12 z dne 23. 2. 2021, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pritožba je utemeljena.
IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali je organ pravilno in utemeljeno zavrnil dostop do vse korespondence med organom ter svetovalci in institucijami, na podlagi katere se je organ odločil, da cenovne omejitve v kategoriji D v pravilih dražbe ne bo uveljavil (tretja alineja zahteve). Organ je kot predmet tretje alineje zahteve prepoznal dopis Javne agencije za varstvo konkurence, št. 3060-25/2020-17 z dne 21. 10. 2020, dostop do katerega je zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva upravnega postopka po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V obravnavani zadevi je torej sporno vprašanje, ali gre pri informacijah javnega značaja, ki jih je prosilec zahteval od organa, za podatek iz dokumenta, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi (kar na podlagi 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavlja izjemo od dostopa do informacij javnega značaja).
Za obstoj te izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: (1) zahtevana informacija predstavlja podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega upravnega postopka in (2) razkritje zahtevanega podatka bi škodovalo izvedbi konkretnega postopka.
Upravni postopek je vrsta pravno urejenega postopka kot celote (zaporedja) procesnih dejanj, s ciljem oblikovati neko upravno pravno razmerje, tj. razmerje na področju upravnega prava. Organ je pojasnil, da je dokument, ki ga je prepoznal kot predmet tretje alineje zahteve, na svoje zaprosilo prejel od Agencije za varstvo konkurence (AVK) zaradi priprave razpisne dokumentacije za javno dražbo za dodelitev radijskih frekvenc po postopku, ki ga ureja Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – odl. US, 81/15 in 40/17; v nadaljnjem besedilu ZEKom-1). IP je ugotovil, da je bilo organu javno pooblastilo za upravljanje z radiofrekvenčnim spektrom, čigar lastnica je država Republika Slovenija, podeljeno z zakonom, in sicer ZEKom-1 (24. člen). V Republiki Sloveniji se radijske frekvence uporabljajo na podlagi splošne odobritve ali na podlagi odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc. Odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc se izda po ZUP ali po predhodnem javnem razpisu v primerih, ko to določa ta zakon (33. člen ZEKom-1). Po prvem odstavku 37. člena ZEKom-1 se v samem postopku javnega razpisa ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, razen določb o izločitvi. Šele v postopku po opravljenem javnem razpisu (tj. po prejemu poročila komisije o oceni ponudb), organ nadaljuje odločanje po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, pri čemer imajo položaj stranke vsi ponudniki, ki so v roku, določenem v javnem razpisu, predložili pravilno označene ponudbe (prvi odstavek 47. člena ZEKom-1). V primeru, ko se opravi javna dražba, pa se upravni postopek uvede šele potem, ko dražitelji, ki so na javni dražbi uspeli, plačajo plačilo za učinkovito rabo omejene naravne dobrine, ali glede na način plačevanja vplačilo tistih njegovih obrokov, ki jih je po sklepu o ugotovitvi najvišje ponudbe treba plačati pred izdajo odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc (drugi odstavek 47. člena ZEKom-1).
Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da so zahtevani dokumenti nastali v okviru priprav javnega razpisa za dodelitev radijskih frekvenc, ker pa je bilo edino merilo za izbiro najugodnejše ponudbe ponujena cena, je organ skladno 44. členom ZEKom-1 v sklepu o uvedbi javnega razpisa določil, da se po opravljenem javnem razpisu opravi javna dražba. Glede na predhodno navedene določbe ZEKom-1 in dejstvo, da je bil zahtevan dokument pridobljen za namen izvedbe konkretnega postopka javnega razpisa za javno dražbo, je IP ugotovil, da se pri zahtevanem dokumentu ni moč sklicevati na 7. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj dokument ni bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega upravnega postopka. Glede na izrecno določbo 37. člena ZEKom-1 ne more biti sporno, da organ v obravnavani zadevi ni vodil upravnega postopka, saj se javni razpis ne vodi po določbah ZUP. To je organ v izpodbijani odločbi priznal tudi sam, a se pri tem skliceval na analogio legis, s čimer IP ni mogel soglašati. Zakonodajalec je izrecno izključil možnost, da bi šlo pri postopkih javnega razpisa ali javne dražbe za upravni postopek, zato ni mogoče govoriti o t.i. pravni praznini oz. pravno neurejenem primeru, ki v ZDIJZ ni izrecno naveden med izjemami od prostega dostopa. Po določbi 47. člena ZEKom-1 se določbe splošnega upravnega postopka uporabljajo šele v postopku, ki sledi postopku po opravljenem javnem razpisu, v primeru izvedbe javne dražbe pa se upravni postopek uvede šele potem, ko dražitelji, ki so na javni dražbi uspeli, plačajo plačilo za učinkovito rabo omejene naravne dobrine skladno s sklepom o ugotovitvi najvišje ponudbe. V obravnavanem primeru tako ne gre za zapolnjevanje pravne praznine (ki je sploh ni), ampak za nedovoljeno širjenje taksativno določenih izjem. K drugačnemu stališču ne pripomore niti trditev organa, da ima predsednik komisije, ki vodi javno dražbo, pooblastila uradne osebe v upravnem postopku, saj je jasno, da je taka določba posledica dejstva, da je ZEKom-1 ohranil možnost, da so v razpisno komisijo imenovane tudi osebe, ki niso zaposlene na agenciji (tako drugi odstavek 37. člena ZEKom-1), saj teh ne morejo zavezovati določbe, ki veljajo za javne uslužbence in se uporabljajo za zaposlene na agenciji.
Ker so vse izjeme, ki omogočajo organu, da prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije navedene le v 5.a in 6. členu ZDIJZ, teh izjem ni mogoče širiti preko taksativno naštetih (tako tudi sodba, št. U 92/2006-8 z dne 4. 10. 2007). Da zahtevan dokument ni nastal ali bil pridobljen zaradi upravnega postopka, je organ v izpodbijani odločbi sicer priznal, vendar se je na navedeno izjemo skliceval smiselno in z argumentom oblastnega delovanja organa. Temu IP dodaja. Drži, da se po 4. členu ZUP upravni postopek smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih zadevah, ki nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu tega zakona, vendar zgolj če ta področja niso urejena s posebnim postopkom. Namen te določbe je torej zapolniti vse možne vrzeli v procesni ureditvi enostranskega in avtoritativnega odločanja. Ta določba pa pride v poštev samo v primeru, če posamezno področje sploh nima posebnega postopka za odločanje, kar pa za obravnavani primer ne velja. Javni razpis in javna dražba sta urejena z ZEKom-1, ki upravni postopek v tej fazi izrecno izključuje. Zato so vse navedbe organa o bistvenih podobnosti navedenih postopkov z upravnim postopkom za obravnavani primer irelevantne. Zakonodajalec je v ZEKom-1 uredil potek javnega razpisa in javne dražbe, pri tem pa izključil pravila postopanja, ki veljajo za upravne postopke, zato dileme o tem, ali gre za upravni postopek, ni.
Kljub temu, da je organ zapisal, da bi razkritje zahtevanega dokumenta nedvomno škodovalo izvedbi postopka javnega razpisa oz. javne dražbe, ki se nadaljuje z izvedbo upravnega postopka, izjeme ni mogoče uveljavljati za postopek javnega razpisa, ki je že zaključen, in se pri tem sklicevati na uvedbo upravnega postopka v nadaljevanju. Pri čemer pa ni nujno, da javni razpis sploh uspe (prim. peti odstavek 41. člena ZEKom-1). Tudi sicer je sodna praksa[1] že večkrat zavzela stališče, da je treba vse izjeme od prostega dostopa razlagati restriktivno oz. ozko in jih ni dovoljeno širiti na primere, ki so taksativno naštetim izjemam v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, bistveno ali smiselno podobni. Tako se lahko npr. izjema iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ uveljavlja zgolj v primeru, če gre za odprt upravni postopek, tega določila pa ni mogoče razlagati tako široko, da bi se lahko to izjemo uveljavljalo tudi recimo v primeru bodočega upravnega postopka (sodba, št. I U 101/2014). Tudi v sodbi, št. I U 419/2015 z dne 14. 5. 2015, je sodišče zavzelo stališče, da se omenjene izjeme iz ZDIJZ ne more uporabljati na način, da bi se s tem omejeval dostop do informacij javnega značaja zaradi hipotetičnih in negotovih postopkov. Že po naravi stvari se nek konkretni podatek pridobi zaradi konkretnega upravnega postopka in njegove izvedbe, sicer ne gre za podatek v smislu omenjene določbe ZDIJZ (tč. 22 obrazložitve).
Ob tem tudi zakonodajalcu ni mogoče pripisati namena, da je z izjemo po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ želel smiselno varovati tudi druge postopke, ki se v bistvenem približajo »upravnemu postopku oz. zasledujejo podoben namen«, saj iz določbe nedvoumno izhaja, da se nanaša na upravne postopke. Določba ne pušča proste presoje organa, da lahko pod to izjemo uvrsti tudi primere, ko se upravni postopek sicer ne vodi, se pa sam potek in obravnavanje zadeve v bistvenih lastnostih ujemata z upravnim postopkom. IP meni, da bi ob taki razlagi 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot jo je prikazal organ v izpodbijani odločbi, šlo za nedovoljeno širjenje izjem in izigravanje načela prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ.
Navedeno pomeni, da zahtevane informacije niso bile sestavljene zaradi upravnega postopka v smislu obravnavane določbe ZDIJZ in da že prvi pogoj za opredelitev izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni izpolnjen.
IP zaradi tega ni preverjal izpolnjevanja drugega pogoja, tj. nastanek škode pri njegovi izvedbi. Poleg tega pa se je organ na sam nastanek škode skliceval zgolj v okviru definicije izjeme (»razkritje tega dokumenta bi škodovalo njegovi izvedbi«, »poseg v proces odločanja, ki še ni zaključen«), zato se IP strinja s pritožbeno navedbo, da je sploh ni izkazal (niti dejansko niti konkretno). Tudi sicer, kar se tiče razkritja podatkov, ki bi škodovali izvedbi postopka, ni dopustno zavrniti dostopa do celotnega dokumenta, pač pa le do tistih informacij oziroma podatkov, ki se v takšnem dokumentu nahajajo in katerih razkritje bi lahko škodovalo izvedbi postopka. Dostop do preostalih delov dokumenta pa mora zavezani organ v skladu s 7. členom ZDIJZ odobriti, če lahko iz dokumenta brez škode za njegovo zaupnost izloči informacije, ki s to izjemo niso krite (tako tudi sodba, št. U 88/2008 z dne 8. 12. 2010). Pri obravnavani zadevi pa ne gre spregledati niti določbe prvega odstavka 33. člena ZEKom-1, ki pravi, da morajo biti postopki dodelitve radijskih frekvenc odprti, objektivni, pregledni, sorazmerni in nediskriminacijski. Da je pri pripravi javnih razpisov za dodelitev radijskih frekvenc, treba upoštevati tudi poudarjeno javnost, preglednost in odprtost delovanja organa, ki jo predpisuje ZEKom-1 (prim. npr. šesti odstavek 33. člena, 36. člen, prvi odstavek 38. člena, 44. člen itd.), je poudarilo tudi Upravno sodišče v sodbi, št. I U 398/2015 z dne 12. 1. 2017 (tč. 22 obrazložitve).
IP je zaključil, da izjema po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v konkretnem primeru ni podana. Prav tako po uradni dolžnosti ni ugotovil obstoja katerekoli druge izjeme od prostega dostopa. Osebno ime in lastnoročni podpis direktorja AVK se na dokumentu nahajata v kontekstu opravljanja njegove funkcije, zato nista varovana osebna podatka (po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).
Ker je organ napačno uporabil materialni predpis, je IP pritožbi prosilca ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP 2. točko izreka izpodbijane odločbe odpravil v delu, ki se nanaša na vso korespondenco med organom ter svetovalci in institucijami, na podlagi katere se je organ odločil, da cenovne omejitve v kategoriji D v pravilih dražbe ne bo uveljavil, in s svojo odločbo sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ mora prosilcu posredovati dopis Javne agencije za varstvo konkurence, št. 3060-25/2020-17 z dne 21. 10. 2020.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe). Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka
[1] Npr. v sodbi, št. I U 1837/2014 z dne 11. 2. 2016, št. I U 1176/2010-12 z dne 30. 11. 2011, št. U 2111/2008 z dne 2. 6. 2010, št. I U 1875/2011 z dne 9. 10. 2011.