prosilec - Občina Krško

Sodba Upravnega sodišča

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij,od kdaj do kdaj je bila direktorica občinske uprave na dopustu. Organ je zahtevo zavrnil, sklicujoč na varstvo osebnih podatkov. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da datum, kdaj je nekdo letni dopust koristil, predstavlja izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja. IP je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-253/2017/3
Datum: 4. 1. 2018

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec) z dne 2. 10. 2017, zoper odločbo Občine Krško, Cesta krških žrtev 14, 8270 Krško (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-5/2017 O110 z dne 31. 8. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožbo prosilca z dne 2. 10. 2017 zoper odločbo Občine Krško, št. 090-5/2017 O110 z dne 31. 8. 2017, se zavrne.

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v

Prosilec je 16. 8. 2017 na podlagi ZDIJZ od organa zahteval informacije v zvezi z odločbo organa, št. 090-5/2017 z dne 9. 8. 2017. Od organa je želel prejeti »informacijo s pisnim materialnim dokazom, od kdaj do kdaj je bila direktorica občinske uprave Občine Krško na dopustu«. Poleg tega je želel informacije, kako lahko direktorica občinske uprave, če je dejansko na dopustu, vodi postopke po ZDIJZ in izdaja odločbe v tem postopku, saj je iz same odločbe (tj. odločbe organa, št. 090-5/2017 z dne 9. 8. 2017) razvidno, da je vodila postopek sama in izdala odločbo sama kot uradna oseba.

Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo, št. 090-5/2017 O110 z dne 31. 8. 2017, in zahtevo zavrnil zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov).

Prosilec je 2. 10. 2017 zoper odločbo, št. 090-5/2017 O110 z dne 31. 8. 2017 (v nadaljevanju besedila izpodbijana odločba) vložil pritožbo z obširnimi navedbami o domnevnih kršitvah ZDIJZ, ZUP in ZVOP. Prosilec je menil, da je uradna oseba odločala sama o sebi, o svojem postopanju in o dokazovanju zoper sebe, saj je po njeno tajen tudi podatek, ali sklepe in odločbe, ki so izdani prosilcu, izdaja v času dopusta ali ko je na delovnem mestu. Prosilec se je ob tem skliceval, da gre za prevladujoč javni interes, saj je temeljni in prevladujoč interes v tem postopku, interes …, da ugotovi, ali je v upravnem postopku, kjer nastopa kot stranka, vodila in odločala uradna oseba, ki je bila na delovnem mestu ali na dopustu. Prosilec je navedel, da v teh primerih ne gre za osebni podatek uradne osebe, ampak za potencialno zaščito osebnega proračuna uradne osebe, njene kazenske odgovornosti ter proračuna organa. Ob tem je še dodal, da bi se po 35. členu ZUP uradna oseba morala izločiti iz vodenja in odločanja v konkretnem postopku, ker opravlja funkcijo direktorice občinske uprave. Prosilec je tudi podvomil, da uradna oseba izpolnjuje pogoje po 31. členu ZUP za vodenje postopka, zato je predlagal, da IP ugotovi, ali bi morala skladno s četrtim odstavkom 30. člena ZUP vodenje postopka prepustiti drugi uradni osebi. 

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom, št. 090-5/2017 O110 z dne 17. 10. 2017, ki ga je dopolnil z dopisom, št. 909-79/2017 O110, 090-7/2017, 090-5/2017 z dne 27. 10. 2017, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Ker je IP ugotovil, da so v tem pritožbenem postopku presojane informacije že bile predmet presoje v drugem pritožbenem postopku po ZDIJZ, je IP kot dokazna sredstva uporabil tudi dokumente iz pritožbene zadeve IP, št. 090-251/2017, in sicer dokazilo o izpolnjevanju pogojev za vodenje upravnih postopkov uradne osebe … (dopis organa, št. 909-79/2017 z dne 21. 11. 2017).

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Prosilec je v pritožbi navedel, da je o njegovi zahtevi odločala oseba, ki bi morala biti izločena, saj je … stranka postopka, zakoniti pooblaščenec stranke Občine Krško, kjer opravlja funkcijo direktorice občinske uprave. Po prejemu vloge, ki se nanaša nanjo osebno, bi se tako morala izločiti iz postopka. Po 36. členu ZUP, na katerega se sklicuje prosilec, mora uradna oseba, ki naj bi odločila v določeni upravni zadevi ali opravila kakšno dejanje v postopku, takoj, ko izve za kakšen izločitveni razlog iz 35. člena tega zakona, prenehati s kakršnimkoli nadaljnjim delom v zadevi in to sporočiti organu, pristojnemu za odločanje o izločitvi. Izločitveni razlog po 35. členu ZUP, ko uradna oseba ne sme odločati ali opravljati posameznih dejanj v postopku, je med drugim tudi okoliščina, da je uradna oseba, ki vodi ali odloča v postopku, v tem istem postopku stranka, soupravičenec oziroma sozavezanec, priča, izvedenec, pooblaščenec ali zakoniti zastopnik stranke. IP tej pritožbeni navedbi ni sledil. Imenovana uradna oseba namreč v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni bila stranka postopka, niti soupravičenec oziroma sozavezanec, priča, izvedenec, pooblaščenec ali zakoniti zastopnik stranke. Drži sicer, kot navaja prosilec, da je odločala o dostopu do osebnih podatkov, ki se nanašajo nanjo, vendar formalno ni bila stranka postopka, saj se vanj ni vključila kot morebitna stranska udeleženka, kljub temu, da je bila seznanjena z vsebino zahteve. Prav tako v obravnavanem primeru niso podani drugi izločitveni razlogi iz 35. člena ZUP oz. druge okoliščine, ki bi vzbujale dvom o njeni nepristranosti. Ob tem IP poudarja, da mora vsak organ kot upravljavec zbirke osebnih podatkov po uradni dolžnosti paziti, ali je podana pravna podlaga za posredovanje osebnih podatkov, posameznik pa v postopku po ZDIJZ ne more ne privoliti ne prepovedati obdelave svojih osebnih podatkov, saj obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju določa zakon, osebna privolitev posameznika pa ni predvidena.

Prosilec je izpodbijal odločbo tudi zaradi kršitve pravil postopka, ker je dvomil, da je uradna oseba, ki je podpisala odločbo, pristojna voditi upravni postopek, saj ne izpolnjuje predpisanih pogojev za vodenje postopka. Skladno s prvim odstavkom 28. člena ZUP odločbo v upravni zadevi, za katero je pristojen monokratičen (individualno voden) organ, izda njegov predstojnik, kar je v obravnavanem primeru direktorica občinske uprave. Ker pooblastilo za odločanje obsega tudi pooblastilo za vodenje postopka pred odločitvijo (tretji odstavek 28. člena ZUP), to pomeni, da ima predstojnik, tudi vsa pooblastila za vodenje postopka. Vendar je od tega pravila pomembna izjema. Predstojnik, ki ne izpolnjuje pogojev za vodenje postopka (ustrezna izobrazba, strokovni izpit), ne sme sam voditi postopka oziroma opravljati dejanj v postopku, temveč mora v tem primeru pooblastiti za to uradno osebo, ki te pogoje izpolnjuje. Po 31. členu ZUP lahko upravni postopek namreč vodi in v njem odloča samo oseba, ki izpolnjuje pogoje glede izobrazbe in strokovnega izpita iz upravnega postopka. Organ je IP posredoval dokazilo o izpolnjevanju pogojev za vodenje upravnih postopkov uradne osebe …. IP je tako ugotovil, da je odločbo na prvi stopnji izdala uradna oseba, pooblaščena za postopek in za odločanje, in je torej tudi ta pritožbena navedba neutemeljena.

Predmet tega pritožbenega postopka je tudi vprašanje, ali je organ upravičeno zavrnil posredovanje zahtevanih informacij zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov).

Nedvomno je podatek, ki je predmet presoje v obravnavanem primeru (tj. podatek, od kdaj do kdaj je bila direktorica občinske uprave na dopustu), osebni podatek v smislu prve in druge točke 6. člena ZVOP-1. Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu ZVOP-1). Po ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Skladno z določbo 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju, kamor sodi organ, lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je z zakonom izrecno določeno, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Posredovanje dokumenta prosilcu po ZDIJZ predstavlja način obdelave osebnih podatkov, za katerega mora obstajati ustrezna pravna podlaga. 

IP ni našel pravne podlage za posredovanje podatka o tem, kdaj (določen dan) je bil javni uslužbenec na letnem dopustu. Čeprav se po prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, in takšni osebni podatki niso varovani osebni podatki, torej se lahko posredujejo, to ne velja za primere koriščenja letnega dopusta. V zvezi z osebnim podatkom, povezanim s koriščenjem letnega dopusta javnih uslužbencev ali funkcionarjev, je treba poudariti, da podatek o tem, kdaj je posamezni javni uslužbenec oziroma funkcionar koristil letni dopust, predstavlja izjemo od dostopa do informacij javnega značaja po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za varovan osebni podatek. Gre tudi za podatek, ki ni v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca oziroma z javno funkcijo. Za tak podatek bi lahko šlo, v kolikor bi prosilec zahteval informacijo o tem, koliko dni letnega dopusta je bilo posameznemu javnemu uslužbencu (ali funkcionarju) dodeljenega in koliko dni je dejansko porabil, ne pa tudi, če gre za informacijo o tem, kdaj natančno (po datumih) je javni uslužbenec (ali funkcionar) svoj letni dopust koristil. Le podatek o številu odobrenih in številu izkoriščenih dni letnega dopusta je po mnenju IP podatek, ki je povezan z delovnim razmerjem javnega uslužbenca (ali javno funkcijo) in nenazadnje tudi s porabo javnih sredstev. Datum, kdaj je nekdo letni dopust koristil, pa predstavlja izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja.

Glede na navedeno gre torej za varovan osebni podatek in organ tega podatka ne sme posredovati prosilcu, razen če je podana izjema od izjeme od prostega dostopa. Ne glede na obstoj izjeme od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ se dostop do zahtevane informacije namreč dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Čeprav se je prosilec v pritožbi skliceval na obstoj prevladujočega javnega interesa, ga je utemeljil kot interes prosilca, da ugotovi, ali je v upravnem postopku, kjer nastopa kot stranka, vodila in odločala uradna oseba, ki je bila na delovnem mestu ali na dopustu. Torej že po prosilčevi utemeljitvi pojmovno ne more iti za javni interes. To pa je ugotovil tudi IP, saj v konkretnem primeru ni podanih nikakršnih dejstev in okoliščin, ki bi utemeljevale sklicevanje na test interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ.

Prosilec je šele v pritožbi navedel, da želi izvedeti, ali je bila uradna oseba v času vodenja konkretnih postopkov na delovnem mestu, zato IP opozarja, da prosilec v pritožbi zahteve ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP. Ta določa, da ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje. To pomeni, da se prosilec v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi ni zahteval oz. organ teh dokumentov ni mogel identificirati kot predmet njegove zahteve, saj zahteva ni bila dovolj določna. Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje skladno z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Vsebina zahtevka, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, tako tudi ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa. Prosilec lahko s pritožbo zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oziroma vsebinsko spremeniti.

IP je zaključil, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do kršitev postopka in da je odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena. Zato je pritožbo prosilca na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu. 

Postopek vodila:
Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,
svetovalka pri IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
Informacijska pooblaščenka