Prosilec - Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
+ -Številka: 090-6/2015/9
Kategorije: Notranje delovanje organa, Osebni podatek
POVZETEK:
V obravnavanem primeru je IP odločal po sodbi Upravnega sodišča, glede dostopa do zapisnikov kabineta ministra. IP je ugotovil, da organ kljub temu, da je zadevo ponovno presojal, ni izkazal konkretne in zaznavne motnje z negativnimi posledicami pri delovanju organa (če bi le-te nastale) in postregel s konkretnimi podatki o nastalih motnjah, za vsak dokument posebej. Z vpogledom v zahtevane informacije pa je tudi IP ocenil, da ne obstaja resna in konkretna nevarnost povzročitve motenj v delovanju oziroma dejavnosti organa, ki naj bi nastale zaradi posredovanja zahtevanih dokumentov prosilcu. IP je zaključil, da v obravnavanem primeru torej nista kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ, kar pomeni, da ta izjema glede obravnavanih dokumentov ni podana.
ODLOČBA:
Številka: 090-6/2015/9
Datum: 6. 10. 2016
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 4. odst. 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 23. 12. 2014, (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 22. 12. 2014, št. 090-70/2014/8, Republike Slovenije, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
- Pritožbi prosilca se ugodi in se odločba Republike Slovenije, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, z dne 22. 12. 2014, št. 090-70/2014/8, odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe, v elektronski obliki, posredovati zapisnike in sklepe kolegija ministra za izobraževanje, znanost in šport in Urada RS za mladino, za obdobje od 1. 1. 2012 do 1. 9. 2014, in sicer:
- Zapis sklepov kolegija URSM z dne 26.11.2012
- Zapis sklepov kolegija URSM z dne 12.12.2012
- Zapisnik kolegija URSM z dne 25.11.2013
- Zapisnik kolegija URSM z dne 2.12.2013
- Zapisnik kolegija URSM z dne 9.12.2013
- Zapisnik kolegija URSM z dne 16.12.2013
- Zapisnik kolegija URSM z dne 23.12.2013
- Zapisnik kolegija URSM z dne 3.1.2014
- Zapisnik kolegija URSM z dne 13.1.2014
- Zapisnik kolegija URSM z dne 27.1.2014
- Zapisnik kolegija URSM z dne 24.2.2014
- Zapisnik kolegija URSM z dne 6.3.2014
- Zapisnik kolegija URSM z dne 17.3.2014
- Zapisnik kolegija URSM z dne 24.3.2014
- Zapisnik kolegija URSM z dne 10.4.2014
- Zapisnik kolegija URSM z dne 22.4.2014
- Zapisnik kolegija URSM z dne 5.5.2014
- Zapisnik kolegija URSM z dne 13.5.2014
- Zapisnik kolegija URSM z dne 21.5.2014
- Zapisnik kolegija URSM z dne 2.6.2014
- Zapisnik kolegija URSM z dne 16.6.2014
- Zapisnik kolegija URSM z dne 8.7.2014
- Zapisnik kolegija URSM z dne 15.7.2014
- Zapisnik kolegija URSM z dne 21.7.2014
- Zapisnik kolegija URSM z dne 11.8.2014
in
- Zapisnik kolegija ministra dne 16.4.2012
- Zapisnik kolegija ministra dne 23.4.2012
- Zapisnik kolegija ministra dne 7.5.2012
- Zapisnik kolegija ministra dne 21.5.2012
- Zapisnik kolegija ministra dne 28.5.2012
- Zapisnik kolegija ministra dne 11.6.2012
- Zapisnik kolegija ministra dne 18.6.2012
- Zapisnik kolegija ministra dne 2.7.2012
- Zapisnik kolegija ministra dne 23.7.2012
- Zapisnik kolegija ministra dne 20.8.2012
- Zapisnik kolegija ministra dne 10.9.2012
- Zapisnik kolegija ministra dne 17.9.2012
- Zapisnik kolegija ministra dne 24.9.2012
- Zapisnik kolegija ministra dne 1.10.2012
- Zapisnik kolegija ministra dne 16.10.2012
- Zapisnik kolegija ministra dne 22.10.2012
- Zapisnik kolegija ministra dne 19.11.2012
- Zapisnik kolegija ministra dne 27.11.2012
- Zapisnik kolegija ministra dne 4.12.2012
- Zapisnik kolegija ministra dne 10.12.2012
- Zapisnik kolegija ministra dne 7.1.2013
- Zapisnik kolegija ministra dne 14.1.2013
- Zapisnik kolegija ministra dne 4.2.2013
- Zapisnik kolegija ministra dne 11.2.2013
- Zapisnik kolegija ministra dne 25.2.2013
- Zapisnik kolegija ministra dne 11.3.2013
- Zapisnik kolegija ministra dne 8. 4. 2013
- Zapisnik kolegija ministra dne 15. 4. 2013
- Zapisnik kolegija ministra dne 22. 4. 2013
- Zapisnik kolegija ministra dne 6. 5. 2013
- Zapisnik kolegija ministra dne 13. 5. 2013
- Zapisnik kolegija ministra dne 20. 5. 2013 končni
- Zapisnik kolegija ministra dne 27. 5. 2013 končni
- Zapisnik kolegija ministra dne 3.6.2013 končni
- Zapisnik kolegija ministra dne 10.6.2013 končni
- Zapisnik kolegija ministra dne 1. 7. 2013
- Zapisnik kolegija ministra dne 8.7.2013 končni
- Zapisnik 15. kolegija ministra dne 21. 8. 2013
- Zapisnik 16. kolegija ministra dne 28. 8. 2013 final
- Zapisnik 17. kolegija ministra dne 3. 9. 2013
- Zapisnik 18. kolegija ministra dne 16. 9. 2013
- Zapisnik 19. kolegija ministra dne 23. 9. 2014
- Zapisnik 20. kolegija ministra dne 30. 9. 2013
- Zapisnik 21. kolegija ministra dne 15. 10. 2013
- Zapisnik 22. kolegija ministra dne 21. 10. 2013
- Zapisnik 23. kolegija ministra dne 28. 10. 2013
- Zapisnik 24. kolegija ministra dne 5. 11. 2013
- Zapisnik 25. kolegija ministra dne 11. 11. 2013
- Zapisnik 26. kolegija ministra dne 18. 11. 2013
- Zapisnik 27. kolegija ministra dne 2. 12. 2013
- Zapisnik 29. kolegija ministra dne 16. 12. 2013
- Zapisnik 30. kolegija ministra dne 6. 1. 2014
- Zapisnik 31. kolegija ministra dne 13. 1. 2014
- Zapisnik 32. kolegija ministra dne 20. 1. 2014
- Zapisnik 33. kolegija ministra dne 27. 1. 2014
- Zapisnik 34. kolegija ministra dne 3. 2. 2014
- Zapisnik 36. kolegija ministra dne 17. 2. 2014
- Zapisnik 37. kolegija ministra dne 24. 2. 2014
- Zapisnik 38. kolegija ministra dne 3. 3. 2014
- Zapisnik 39. kolegija ministra dne 10. 3. 2014
- Zapisnik 40. kolegija ministra dne 17. 3. 2014
- Zapisnik 41. kolegija ministra z dne 24.3.2013
- Zapisnik 42. kolegija ministra dne 1. 4. 2014
- Zapisnik 43. kolegija ministra dne 7. 4. 2014
- Zapisnik 44. kolegija ministra dne 14. 4. 2014
- Zapisnik 45. kolegija ministra dne 22. 4. 2014
- Zapisnik 46. kolegija ministra z dne 5.5.2013
- Zapisnik 47. kolegija ministra z dne 12.5.2013
- Zapisnik 48. kolegija ministra dne 2. 6. 2014
- Zapisnik 49. kolegija ministra dne 11. 6. 2014
- Zapisnik 50. kolegija ministra dne 16. 6. 2014
- Zapisnik 51. kolegija ministra z dne 23.6.2013
- Zapisnik 52. kolegija ministra z dne 30.6.2013
- Zapisnik 53. kolegija ministra dne 7.7. 2014
- Zapisnik 54. kolegija ministra dne 14. 7. 2014
- Zapisnik 55. kolegija ministra dne 21. 7. 2014
- Zapisnik 56. kolegija ministra dne 28. 7. 2014
- Zapisnik 57. kolegija ministra dne 4. 8. 2014
- Zapisnik 58. kolegija ministra dne 11. 8. 2014
- Zapisnik 59. kolegija ministra dne 18. 8. 2014
- Zapisnik 60. kolegija ministra dne 25. 8. 2014
- Zapisnik 61. kolegija ministra z dne 1.9.2013
- Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 2. 9. 2014 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Zahteval je, da mu organ v elektronski obliki posreduje vse zapisnike in sklepe kolegija ministra za izobraževanje, znanost in šport za obdobje od 1. 1. 2012 do 1. 9. 2014, skupaj s številkami zadev, pod katerimi se vodijo omenjeni zapisniki. Zahteval je tudi vse zapisnike in sklepe kolegijev: Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo, Direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih, Direktorata za šport, Direktorata za visoko šolstvo, Direktorata za znanost, Direktorata za investicije, Direktorata za informacijsko družbo, Urada RS za mladino in Urada za UNESCO, za obdobje od 1. 1. 2012 do 1. 9. 2014, skupaj s številkami zadev, pod katerimi se vodijo omenjeni zapisniki.
O zahtevi prosilca je organ v ponovnem odločanju odločil z odločbo z dne 22. 12. 2014, št. 090-70/2014/8, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil, in sicer v delu »prisotni«, »odstotni« in »dnevni red« zapisnikov kolegija ministra za izobraževanje, znanost in šport ter Urada RS za mladino, v ostalem delu pa je zahtevo zavrnil. Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 24. 12. 2014 pri organu vložil pritožbo. O pritožbi je odločil IP z odločbo z dne 22. 5. 2015, št. 090-6/2015/4, s katero je pritožbi prosilca delno ugodil, izpodbijano odločbo delno odpravil in naložil organu, da prosilcu posreduje v izreku navedene dokumente. Zoper odločbo IP je organ vložil tožbo na Upravno sodišče RS, ki je s sodbo opr. št. I U 896/2015-8 z dne 11.4.2016 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo v prvi točki izreka odpravilo ter zadevo vrnilo v ponoven postopek.
Pritožba je utemeljena.
IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
IP primarno ugotavlja, da so predmet presoje v ponovljenem postopku izključno dokumenti, ki so bili zajeti v prvi točki izpodbijane odločbe IP z dne 22. 5. 2015, št. 090-6/2015/4, kot izhaja iz druge točke izreka sodbe Upravnega sodišča RS, opr. št. I U 896/2015-8 z dne 11.4.2016. Sodišče je namreč tožbo organa zoper drugo točko izreka odločbe IP zavrglo, prosilec pa se zoper zavrnilni del ni pritožil, kar pomeni, da je v tem delu odločitev IP postala dokončna in pravnomočna.
Upravno sodišče je v zgoraj navedeni sodbi z opr. št. I U 896/2015-8 z dne 11.4.2016 navedlo, da je v obravnavanem primeru sporno, ali zahtevane informacije v zavrnilnem delu, to je v vsebini zapisnikov, predstavljajo izjemo, kar zatrjuje organ ali pa sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja. Glede na to, da je prvi pogoj za obstoj izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ med strankama nesporen, torej da podatek izhaja iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, je po oceni sodišča za rešitev upravnega spora pomemben drugi pogoj, in sicer, ali bi razkritje takšnega podatka povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (tako imenovani specifični škodni test). Po presoji sodišča je napačno stališče IP, da ta pogoj ni izpolnjen, saj temelji na napačnem izhodišču, da bi moralo za zavrnitev dostopa do zahtevane informacije razkritje dokumentov že resno ogroziti proces odločanja. Tako stališče namreč predvideva, da je pravzaprav vsaka informacija dostopna kot javna informacija (le da resno ne ogroža državnega organa), kar pa ni v skladu z namenom izjem, določenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Takšno je tudi stališče Vrhovnega sodišča v sklepu X Ips 320/2010 z dne 1. 9. 2011. Vrhovno sodišče je v tej sodbi poudarilo, da že jezikovna razlaga 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kaže na to, da je možno zavrniti prosilcu dostop do zahtevane informacije iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa pod pogojem, da bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Motnje - pri delovanju organa - pomenijo (po Slovarju slovenskega knjižnega jezika) pojav, ki ni usklajen s pravilnim, normalnim delovanjem (organa). Z resno ogroženostjo (po definiciji istega slovarja), je mišljena povzročitev stanja, ki je nevarno, neugodno za koga (organ). To pomeni, da je motnja procesa odločanja institucije po navedeni jezikovni razlagi bistveno nižja stopnja ogroženosti, ob kateri je po določbi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ že možno zavrniti zahtevo za dostop do zahtevane informacije. Pri tem je treba test uporabiti v obe smeri in presoditi, ali je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Po presoji sodišča organ pravilno opozarja, da bi se ob zaukazanem razkrivanju vsebine tako imenovanega notranjega razmišljanja organa ogrozilo kritično inovativno in ustvarjalno delo organa, kar ne nazadnje na načelni ravni meni tudi IP. Upoštevati je treba tudi, da gre v obravnavanem primeru za zapisnike kolegijev, v katerih so bili določeni povzetki sprejetih odločitev, izvedenih nalog in načrtovanih obveznosti organa ali konkretnega javnega uslužbenca. Predmet presoje so namreč zapisniki, kjer so izražena stališča ali mnenja, povzetki dogajanj ali izvedenih oziroma načrtovanih nalog, kar ni bilo namenjeno širši javnosti. Sodišče je navedlo, da IP teh navedb pri odločanju ni upošteval. Po presoji sodišča je torej napačna tudi ugotovitev o odsotnosti argumentov in dokazov o motnjah v delovanju organa. IP je stališče, da ni ovire za dostop do zapisnikov, utemeljil predvsem na dejstvu, da organ ni dokazal izjeme za dostop za vsak posamezni zahtevani zapisnik, kar pa, glede na zgoraj obrazloženo, ne drži. IP se v svoji obrazložitvi sklicuje na sodbo Upravnega sodišča I U 1857/2012, vendar pa po mnenju sodišča ne gre za enako pravno in dejansko situacijo.
V četrtem odstavku 64. člena ZUS-1 je določeno, da je upravni organ torej IP pri novem odločanju vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. Vendar ima po presoji Vrhovnega sodišča (X Ips 760/2007-3 z dne 22.11.2007) upravni organ, ki je pristojen za odločanje, možnost odločiti v nasprotju s pravnim mnenjem in stališči prvostopenjskega sodišča, če ima zato utemeljene razloge. To pa je zlasti upoštevanje načela zakonitosti, po katerem mora organ (v smislu ZUP) odločati na podlagi Ustave, veljavnih zakonov in drugih predpisov (3. odstavek 153. člena Ustave RS), kar mora v obrazložitvi nove odločbe posebej pojasniti. Da je temu tako, potrjuje tudi določba 2. točke 1. odstavka 65. člena ZUS-1, ki daje sodišču, ki odloča v upravnem sporu, možnost odločanja o stvari (spor polne jurisdikcije) tudi v primeru, če upravni organ v novem postopku odloči v nasprotju z že izraženim mnenjem in stališčem sodišča.
IP ugotavlja, da zgoraj navedenemu stališču sodišča, da je organ v obravnavanem primeru z zatrjevanjem, da gre za zapisnike kolegijev, v katerih so določeni povzetki sprejetih odločitev, izvedenih nalog in načrtovanih obveznosti organa ali konkretnega javnega uslužbenca, njihovo razkritje pa bi ogrozilo kritično inovativno in ustvarjalno delo organa, izkazal motnje pri delovanju organa, ne more slediti. Omenjena okoliščina izkazuje le to, da gre za informacije v zvezi z notranjim delovanjem, ne pa tudi dejstva, da bi razkritje vsakega zapisnika posebej povzročila motnje pri delovanju organa. Obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je namreč vezan na dva pogoja, ki morata biti podana kumulativno: - podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in - specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa). V postopku po ZDIJZ ni in ne sme biti »generalnih« odločitev, temveč je odločitev, upoštevaje konkretne okoliščine, vedno vezana na konkretni primer, na konkretno informacijo in na njeno vsebino. Ker gre za omejitev dostopa, dokazovanje ne more biti splošno, kot je splošna dostopnost do informacij javnega značaja, temveč mora biti konkretizirana za vsako zahtevano informacijo posebej. Razlaga navedene izjeme, kot jo zasledujeta organ in sodišče v sodbi, bi v praksi pomenila, da bi zavrnili dostop že ob sami ugotovitvi, da se dokument nanaša na notranje delovanje organa, saj je dejstvo, da »notranje delovanje organa« izkazuje, kako organ npr. razmišlja, se organizira, kakšno stališče zagovarja ipd. Vendar slednje še ne pomeni, da se lahko dostop do tovrstnih informacij zaradi navedenega zavrne. Takšna razlaga je v nasprotju z namenom zakonodajalca, ki je poleg ugotovitve, da gre za informacije v zvezi z notranjim delovanjem organa, za obstoj izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ nedvomno zahteval izpolnitev še dodatne presoje z vidika izpolnjevanja pogoja »razkritje podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa«, za vsak dokument posebej. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi z opr. št. I U 1857/2012, za katero je sicer sodišče v zgoraj navedeni sodbi zgolj navedlo, da ne gre za enako pravno in dejansko situacijo, s čimer pa se IP ne more strinjati. Prav nasprotno, v navedeni zadevi je bil predmet presoje magnetogram seje vlade, kar je povsem primerljivo z zapisniki kolegija ministra, ki so predmet presoje v obravnavanem primeru. Sodišče se je v omenjeni zadevi izrecno opredelilo prav do splošnega zatrjevanja škode, v smislu »da bi se po razkritju seje med člani vlade spremenilo zlasti dojemanje nejavnosti sej vlade, kar vodi v zadržanost pri vsebinski razpravi o posameznih točkah dnevnega reda, razprava pa se iz vsebinske spremeni v predvsem politično razpravo«. Sodišče je pojasnilo, »da če so člani vlade napačno dojemali, da so seje vlade postale javne, jih je treba pravilno informirati, kaj točno glede na upravno sodno prakso pomenijo izjeme iz prvega in drugega odstavka 6. člena ZDIJZ in da posledica ZDIJZ ni ta, da so vse seje in katere koli razprave na sejah vlade javnosti dostopne. Z navedenima dvema stavkoma torej organ ni izpolnil dokaznega bremena, ki je izključno na njegovi strani, kar pomeni, da zaradi popolne odsotnosti konkretnih argumentov organa v upravnem postopku v zvezi z motnjami v delovanju organa, pristojnemu organu niti ni bilo treba samoiniciativno ugotavljati s pomočjo primerljivih situacij, ali bi prišlo do motenj zaradi razkritja predmetnega zapisa, ali ne«.
IP ugotavlja, da se organ tudi v ponovljenem postopku, kljub napotilom IP, ni opredelil do vsakega zapisnika posebej, temveč je škodni test izvedel »generalno«, z utemeljitvijo, da bi organu nastala škoda, ker člani kolegija ne bi prosto sodelovali v razpravi, če bi vedeli, da je njihovo izražanje mnenj in stališč na sicer internih kolegijih podvrženo javnemu vpogledu, posledično bi zapisniki postali bolj splošni, kar pa bi nedvomno vplivalo na kakovost dela. S posredovanjem mnenj članov kolegija tretjim osebam bi bil tako resno ogrožen proces odločanja organa.
Glede na navedeno je organ, na čigar strani je dokazno breme, namesto tega, da bi poskušal izkazati konkretne motnje pri delovanju organa za vsak dokument - zapisnik posebej, svoje argumente usmerjal na »problem prakse« »odpiranja zapisnikov kolegijev«, ki naj bi bila posledica razkritja vsebine obravnavanih dokumentov. Organ bi, glede na to, da natančno pozna potek svojega dela (kolegija ministra in zapisnikov Urada za mladino RS), zlahka postregel s konkretnimi podatki o nastalih motnjah, iz tega razloga je tudi IP z odločbo št. 090-224/2014/4 z dne 28. 11. 2014, zadevo vrnil v ponovno odločanje, vendar tega ni storil. Edini argument organa, da ni posredoval informacij, je ta, da bi z razkritjem organu nastala škoda, ker člani kolegija ne bi prosto sodelovali v razpravi, če bi vedeli, da je njihovo izražanje mnenj in stališč, na sicer internih kolegijih, podvrženo javnemu vpogledu. Omenjenega argumenta ni mogoče obravnavati kot motnjo, saj ne meri na konkretne posledice pri delovanju organa v zvezi s sprejemanjem konkretnih odločitev, vezanih na konkretno zahtevane dokumente. Povedano drugače, organ bi moral npr. za zapisnik 15. kolegija ministra dne 21. 8. 2013, konkretno navesti, kašne motnje z negativnimi posledicami za delovanje organa bi nastale z razkritjem delno ali v celoti navedenega zapisnika. Ker pa je organ na splošno utemeljeval, zakaj meni, da vsebine zapisnikov ne bi smele biti prosto dostopne, pomeni, da organ ni izpolnil dokaznega bremena, ki je pri izkazovanju izjeme izključno na strani organa. Takšno dokazovanje nastanka motenj pri delovanju organa zagotovo ne zadosti dokaznemu standardu »onkraj dvoma«. Dokazno breme je torej na strani organa, kar pomeni, da ob odsotnosti argumentov in dokazov o motnjah, ki bi jih moral izkazati organ, IP niti ni dolžan sam ugotavljati motnje, saj slednje ne sodi v njegovo obveznost oziroma bi šel IP preko svojih obveznosti v zvezi z dokaznim bremenom (kot izhaja iz sodbe Upravnega sodišča RS opr. št. IU 1875/2012 z dne 9.10.2013).
IP ob tem še dodaja, da se lahko morebitno napačno dojemanje organa glede obstoja izjeme notranjega delovanja organa, v smislu, da so zapisniki kolegija, sami po sebi, brez presoje, vselej prosto dostopna informacija javnega značaja, preseže s pravilnim informiranjem, kaj točno glede na upravno-sodno prakso pomenijo izjeme iz prvega in drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, in da posledica ZDIJZ ni ta, da so vsi zapisniki kolegija ministra vselej javnosti dostopni. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi št. I U 1857/2012-12, z dne 9. 10. 2013, v kateri je navedlo, »da razkritje vsebine točke 5A dobesednega zapisa 77. redne seje organa z dne 8. 6. 2006 namreč ne pomeni, da je v vsakem primeru, ki bi se pojavil v prihodnosti, treba omogočiti dostop do kakršnegakoli dobesednega zapisa seje organa. Kot je že bilo pojasnjeno, bi bilo treba obstoj izjeme od prostega dostopa ocenjevati v vsakem primeru posebej. Zato je odveč strah organa, da bi razkritje dokumenta v konkretnem primeru dolgoročno vplivalo na način opredeljevanja t.i. izjeme notranjega delovanja organa v zvezi z magnetogrami sej organa«.
Organ je IP posredoval zapisnike kolegija Urada RS za mladino in CD, na katerem so shranjeni zapisniki kolegija ministra, ki so predmet presoje, in sicer:
- Zapis sklepov kolegija URSM z dne 26.11.2012
- Zapis sklepov kolegija URSM z dne 12.12.2012
- Zapisnik kolegija URSM z dne 25.11.2013
- Zapisnik kolegija URSM z dne 2.12.2013
- Zapisnik kolegija URSM z dne 9.12.2013
- Zapisnik kolegija URSM z dne 16.12.2013
- Zapisnik kolegija URSM z dne 23.12.2013
- Zapisnik kolegija URSM z dne 3.1.2014
- Zapisnik kolegija URSM z dne 13.1.2014
- Zapisnik kolegija URSM z dne 27.1.2014
- Zapisnik kolegija URSM z dne 24.2.2014
- Zapisnik kolegija URSM z dne 6.3.2014
- Zapisnik kolegija URSM z dne 17.3.2014
- Zapisnik kolegija URSM z dne 24.3.2014
- Zapisnik kolegija URSM z dne 10.4.2014
- Zapisnik kolegija URSM z dne 22.4.2014
- Zapisnik kolegija URSM z dne 5.5.2014
- Zapisnik kolegija URSM z dne 13.5.2014
- Zapisnik kolegija URSM z dne 21.5.2014
- Zapisnik kolegija URSM z dne 2.6.2014
- Zapisnik kolegija URSM z dne 16.6.2014
- Zapisnik kolegija URSM z dne 8.7.2014
- Zapisnik kolegija URSM z dne 15.7.2014
- Zapisnik kolegija URSM z dne 21.7.2014
- Zapisnik kolegija URSM z dne 11.8.2014
- Zapisnik kolegija ministra dne 23.4.2012
- Zapisnik kolegija ministra dne 16.4.2012
- Zapisnik kolegija ministra dne 7.5.2012
- Zapisnik kolegija ministra dne 21.5.2012
- Zapisnik kolegija ministra dne 28.5.2012
- Zapisnik kolegija ministra dne 11.6.2012
- Zapisnik kolegija ministra dne 18.6.2012
- Zapisnik kolegija ministra dne 2.7.2012
- Zapisnik kolegija ministra dne 23.7.2012
- Zapisnik kolegija ministra dne 20.8.2012
- Zapisnik kolegija ministra dne 10.9.2012
- Zapisnik kolegija ministra dne 17.9.2012
- Zapisnik kolegija ministra dne 24.9.2012
- Zapisnik kolegija ministra dne 1.10.2012
- Zapisnik kolegija ministra dne 16.10.2012
- Zapisnik kolegija ministra dne 22.10.2012
- Zapisnik kolegija ministra dne 19.11.2012
- Zapisnik kolegija ministra dne 27.11.2012
- Zapisnik kolegija ministra dne 4.12.2012
- Zapisnik kolegija ministra dne 10.12.2012
- Zapisnik kolegija ministra dne 7.1.2013
- Zapisnik kolegija ministra dne 14.1.2013
- Zapisnik kolegija ministra dne 4.2.2013
- Zapisnik kolegija ministra dne 11.2.2013
- Zapisnik kolegija ministra dne 25.2.2013
- Zapisnik kolegija ministra dne 11.3.2013
- Zapisnik kolegija ministra dne 8. 4. 2013
- Zapisnik kolegija ministra dne 15. 4. 2013
- Zapisnik kolegija ministra dne 22. 4. 2013
- Zapisnik kolegija ministra dne 6. 5. 2013
- Zapisnik kolegija ministra dne 13. 5. 2013
- Zapisnik kolegija ministra dne 20. 5. 2013 končni
- Zapisnik kolegija ministra dne 27. 5. 2013 končni
- Zapisnik kolegija ministra dne 3.6.2013 končni
- Zapisnik kolegija ministra dne 10.6.2013 končni
- Zapisnik kolegija ministra dne 1. 7. 2013
- Zapisnik kolegija ministra dne 8.7.2013 končni
- Zapisnik 15. kolegija ministra dne 21. 8. 2013
- Zapisnik 16.kolegija ministra dne 28. 8. 2013 final
- Zapisnik 17. kolegija ministra dne 3. 9. 2013
- Zapisnik 18. kolegija ministra dne 16. 9. 2013
- Zapisnik 19. kolegija ministra dne 23. 9. 2014
- Zapisnik 20. kolegija ministra dne 30. 9. 2013
- Zapisnik 21. kolegija ministra dne 15. 10. 2013
- Zapisnik 22. kolegija ministra dne 21. 10. 2013
- Zapisnik 23. kolegija ministra dne 28. 10. 2013
- Zapisnik 24. kolegija ministra dne 5. 11. 2013
- Zapisnik 25. kolegija ministra dne 11. 11. 2013
- Zapisnik 26. kolegija ministra dne 18. 11. 2013
- Zapisnik 27. kolegija ministra dne 2. 12. 2013
- Zapisnik 29. kolegija ministra dne 16. 12. 2013
- Zapisnik 30. kolegija ministra dne 6. 1. 2014
- Zapisnik 31. kolegija ministra dne 13. 1. 2014
- Zapisnik 32. kolegija ministra dne 20. 1. 2014
- Zapisnik 33. kolegija ministra dne 27. 1. 2014
- Zapisnik 34. kolegija ministra dne 3. 2. 2014
- Zapisnik 36. kolegija ministra dne 17. 2. 2014
- Zapisnik 37. kolegija ministra dne 24. 2. 2014
- Zapisnik 38. kolegija ministra dne 3. 3. 2014
- Zapisnik 39. kolegija ministra dne 10. 3. 2014
- Zapisnik 40. kolegija ministra dne 17. 3. 2014
- Zapisnik 41. kolegija ministra z dne 24.3.2013
- Zapisnik 42. kolegija ministra dne 1. 4. 2014
- Zapisnik 43. kolegija ministra dne 7. 4. 2014
- Zapisnik 44. kolegija ministra dne 14. 4. 2014
- Zapisnik 45. kolegija ministra dne 22. 4. 2014
- Zapisnik 46. kolegija ministra z dne 5.5.2013
- Zapisnik 47. kolegija ministra z dne 12.5.2013
- Zapisnik 48. kolegija ministra dne 2. 6. 2014
- Zapisnik 49. kolegija ministra dne 11. 6. 2014
- Zapisnik 50. kolegija ministra dne 16. 6. 2014
- Zapisnik 51. kolegija ministra z dne 23.6.2013
- Zapisnik 52. kolegija ministra z dne 30.6.2013
- Zapisnik 53. kolegija ministra dne 7.7. 2014
- Zapisnik 54. kolegija ministra dne 14. 7. 2014
- Zapisnik 55. kolegija ministra dne 21. 7. 2014
- Zapisnik 56. kolegija ministra dne 28. 7. 2014
- Zapisnik 57. kolegija ministra dne 4. 8. 2014
- Zapisnik 58. kolegija ministra dne 11. 8. 2014
- Zapisnik 59. kolegija ministra dne 18. 8. 2014
- Zapisnik 60. kolegija ministra dne 25. 8. 2014
- Zapisnik 61. kolegija ministra z dne 1. 9. 2013
IP je vpogledal v zgoraj navedene zapisnike kolegija Urada RS za mladino in ugotavlja, da jih po vsebini lahko označimo kot t.im. »zapisnike organizacijske narave«, saj s kratkimi sklepi ali zaključki povzemajo delovne obveznosti in naloge v okviru delovnega področja organa, ki jih mora ali jih je že izvedel bodisi organ ali konkretni javni uslužbenec. Pri tem je sama vsebina zahtevanih zapisnikov povsem splošna, brez konkretnih vsebinskih usmeritev, osebnih stališč, mnenj ali razmišljanj (npr.: Matic pripravi seznam del in nalog finančnika, Pripravi se sklep o imenovanju komisije za javno odpiranje ponudb, ipd.). Zato že iz tega razloga ni mogoče slediti organu, da bi z razkritjem zgoraj navedenih zapisnikov razkrili izražena mnenja in stališča, saj tega zapisniki ne zajemajo. Posledično tudi ni mogoče govoriti, da bi t.im. »splošni« zapisniki, kot jih imenuje organ in bi nastali kot »posledica prostega dostopa«, vplivali na kakovost odločanja, saj kot rečeno, obravnavani zapisniki zatrjevanega niti ne vsebujejo. Tudi glede same vsebine zahtevanih informacij IP ugotavlja, da ne izražajo oziroma izkazujejo takšnih notranjih informacij, katerih razkritje bi resno oviralo nadaljnje delo organa oziroma povzročilo motnje pri delovanju organa. IP je vpogledal tudi v zgoraj navedene zapisnike kolegija ministra in ugotavlja, da gre prav tako za povzetke sprejetih odločitev, izvedenih nalog in načrtovanih obveznosti organa ali konkretnega javnega uslužbenca, ki so formulirani na način: npr. poteka usklajevanje zadev …ali pripravi se dopis za…ali … poteka usklajevanje zadnjih detajlov pogodbe, pričakujejo, da bi objavili razpis tekom tega tedna..ali .. na kratko je predstavil kontekst, ključne cilje, področja ukrepanja …ali.. informacija o nalogah povezanih s sprejetim in objavljenim zakonom ter drugih obveznostih na področju priprave predpisov….. itd.). Po oceni IP ne gre za informacije, katerih razkritje bi lahko resno oviralo nadaljnje delo organa. Treba se je zavedati, da so predmet presoje zapisniki kolegija ministra, kjer so izražena stališča ali mnenja, povzetki dogajanj ali izvedenih oz. načrtovanih nalog določenega posameznika ali organa, ki so kot taki nedvomno povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca ali funkcionarja ter izkazujejo delovanje organa, ki mora v osnovi delovati transparentno.
Kot je bilo ugotovljeno zgoraj, v obravnavanem primeru organu s svojimi navedbami ni uspelo zadostiti standardu, ki ga zakon in tudi praksa Upravnega sodišča RS ter IP zahtevata pri izkazovanju škode, ki mora biti konkretizirana za vsak dokument posebej. Glede na to, da je prosilec zahteval dokumente za obdobje od 1.1.2012 do 1.9.2014 je treba upoštevati tudi časovni vidik, saj je ocena škode, če bi bila le ta izkazana, nedvomno različna s potekom časa. Organ kljub temu, da je zadevo ponovno presojal, ni izkazal konkretne in zaznavne motnje z negativnimi posledicami pri delovanju organa (če bi le-te nastale) in postregel s konkretnimi podatki o nastalih motnjah, za vsak dokument posebej. Z vpogledom v zahtevane informacije pa je tudi IP ocenil, da ne obstaja resna in konkretna nevarnost povzročitve motenj v delovanju oziroma dejavnosti organa, ki naj bi nastale zaradi posredovanja zahtevanih dokumentov prosilcu. Iz informacij, ki so predmet presoje, ni razvidna vsebina obravnavane zadeve v smislu širše razprave niti podrobni razlogi za sprejete odločitve, ki bi izkazovale, kako je organ razmišljaj, presojal informacije, na podlagi katerih je sprejemal odločitve, ki so vsebovane v zapisnikih, saj zapisniki niso sestavljeni na ta način, prav tako pa tudi sama vsebina ne zajema informacij, katerih razkritje bi resno oviralo nadaljnje delo organa oziroma povzročilo motnje pri delovanju organa. Sodišče se je sicer v zgoraj navedeni sodbi z opr. št. I U 896/2015-8 z dne 11.4.2016 v obrazložitvi ukvarjalo z jezikovno razlago besede »motnja«, ki naj bi zahtevala bistveno nižjo stopnjo ogroženosti, vendar pri tem ni pojasnilo, zakaj ocenjuje, da organ ni zavezan izkazati motnjo za vsako zahtevano informacijo posebej, kar je bistvo dostopa do informacij javnega značaja.
V obravnavanem primeru torej nista kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ, kar pomeni, da ta izjema glede obravnavanih dokumentov ni podana.
IP je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane še druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da slednje niso podane.
V zahtevanih informacijah so sicer navedene osebe z imenom in priimkom, ki so v povezavi z ostalimi informacijami določljive. IP pri tem pojasnjuje, da ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Varstvo po ZVOP-1 in posebnih predpisih tako uživajo le tisti osebni podatki, ki jih lahko opredelimo kot t.i. varovane osebne podatke. V obravnavanem primeru ne gre za varovane osebne podatke, saj so osebe na zahtevanem dokumentu navedene v okviru svoje funkcije, ki jo opravljajo kot javni uslužbenci oziroma funkcionarji. Gre za informacije, ki so povezane z njihovim delovnim razmerjem ali opravljanjem javne funkcije. Ti osebni podatki so tako, na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, prosto dostopni. Prav tako ne gre za varovane osebne podatke pri osebah, ki so na zahtevanih informacijah navedeni z imenom in priimkom kot direktorji podjetja (zakoniti zastopniki), saj so podatki javni na podlagi Zakona o sodnem registru v povezavi z ZGD-1.
Na podlagi navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena in da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo. Zato je IP pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi 4. odstavka 251. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka informacijske pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka