Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Pravice prosilcev in obveznosti zavezancev

+ -

Pravni interes ni pomemben!

Vsak prosilec lahko zahteva dostop do katerokoli informacije javnega značaja, ki jo kot takšno opredeljuje zakon. Organ od prosilca ne sme zahtevati, da izkaže pravno korist (pravni interes).

Namen uporabe informacij ni pomemben (razen v primeru ponovne uporabe)

Organ ne sme spraševati po tem, za kakšen namen prosilec potrebuje zahtevano informacijo. Razlogi prosilca, zakaj potrebuje informacijo javnega značaja, so povsem brezpredmetni za presojo o dopustnosti dostopa do informacij, ker lahko takšno informacijo zahteva kdorkoli (ne glede na to, ali se informacije nanašajo nanj ali ne).

Samo v primeru ponovne uporabe informacij je prosilec dolžan navesti, za kakšen namen želi informacijo ponovno uporabiti. Če prosilec ponovno uporabi informacijo javnega značaja v pridobitne namene, za katero organ zaračunava ceno ali določa druge pogoje, pa mu organ take uporabe ni dovolil v skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZDIJZ, je posameznik kaznovan z globo od 700 € do 1.400 €, pravna oseba pa z globo od 2.000 € do 30.000 €.

Pravica do izbire oblike zapisa informacija javnega značaja

Prosilec ima pravico izbrati obliko, v kateri se želi seznaniti z zahtevano informacijo (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Organ je takšno izbiro dolžan upoštevati. Prosilcu, ki npr. zahteva fotokopije, mora torej organ izročiti fotokopije dokumentov. Če prosilcu v takšnem primeru dovoli le vpogled, je to lahko razlog za pritožbo (razen v primeru avtorsko zavarovanih pravic tretjih oseb, ko organ skladno z 2. odstavkom 25. člena ZDIJZ dovoli le vpogled. Izjema so okoljevarstveni podatki).

Če se dokument nahaja samo v elektronski ali samo v fizični obliki in organ razpolaga s tehnološkimi zmogljivostmi za potrebno pretvorbo, mora prosilcu omogočiti dostop do oblike, ki jo ta izbere. Organ sme pri tem zaračunati materialne stroške pretvorbe iz elektronske v fizično obliko ali pretvorbe fizične oblike v elektronsko obliko v skladu z enotnim stroškovnikom iz 17. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja.

Pomoč osebe, pristojne za posredovanje informacij

Če ima prosilec pri pisanju zahteve za dostop do informacij javnega značaja težave, se lahko obrne na uradno osebo, ki je pri organu pristojna za posredovanje informacij javnega značaja. Ta je prosilcu dolžna nuditi ustrezno pomoč tudi v primeru, če je prosilec izrecno ne zahteva (načelo varstva pravic strank iz 7. člena ZUP). Tako je npr. uradna oseba dolžna primerno opozoriti prosilca in ne zavrniti zahteve, če ugotovi, da sicer ne poseduje zahtevanega dokumenta, iz navedb prosilca pa izhaja, da bi mu koristil podoben dokument (npr. če se je prosilec zmotil v naslovu zahtevanega dokumenta, ali če točnega naslova ni poznal).

Prosilci si pri pisanju zahteve lahko pomagajo z vzorcem zahteve, ki ga je pripravil Informacijski pooblaščenec.

Rok za odločitev o zahtevi in pravica do pritožbe

Organ mora o zahtevi prosilca odločiti v 20 delovnih dneh od prejema popolne zahteve. Organ lahko ta rok v izjemnih okoliščinah (npr. če je predmet zahteve velika količina zelo obsežnih dokumentov) podaljša za največ 30 delovnih dni, in sicer s sklepom, ki ga je dolžan sprejeti in vročiti prosilcu najkasneje v 15 delovnih dneh po prejemu zahteve. Če organ v navedenem roku ne odloči o zahtevi, ali če prosilec z odločitvijo organa ni zadovoljen, ima prosilec možnost pritožbe, o kateri odloča Informacijski pooblaščenec. Zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca je mogoče vložiti tožbo pri Upravnem sodišču RS.