Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Delovna razmerja

+ -

V delovnih razmerjih je varstvo osebnih podatkov še posebej občutljivo. Pri tem je potrebno izhajati iz predpostavke, da je temeljni pogoj pogodbenega razmerja med delodajalcem in delojemalcem (delavcem) zaupanje, ki mora biti vzajemno in je izkazano s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi oz. drugega akta s podobnimi posledicami. Navkljub zaupanju, ki mora obstajati med delavcem in delodajalcem,   pa se na eni strani  pojavi legitimen interes delodajalca, ki ima pravico nadzorovati uporabo svojih sredstev (npr. telefonov, računalniških omrežij, strojev, prostorov) in delovni proces, na drugi strani pa  prav tako legitimen interes delojemalca, ki utemeljeno pričakuje določeno stopnjo zasebnosti in zaupanja ter delno samostojnost tudi na delovnem mestu. Ne gre prezreti tudi,   da sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice delavcem  priznava pravico do precej širokega spektra zasebnosti na delovnem mestu. 

Državni nadzorniki za varstvo osebnih podatkov na področju delovnih razmerij pogosto opažajo kršitve, ki so vezane na nadzorovanje delavcev na način, s katerim se posega v  njihovo zasebnost. Kot najpomembnejši kršitvi je tako potrebno omeniti kršitvi s področja:

IP  je izdelal številna mnenja s področja varstva osebnih podatkov v delovnih razmerjih. Najdete jih v iskalniku po odločbah in mnenjih. Izdali pa smo tudi Smernice za varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih. Smernice so tudi po veljavi Splošne uredbe še vedno aktualne, saj se v večini nanašajo na področno ureditev po Zakonu o delovnih razmerjih, ki ga Splošna uredba ne spreminja. V vsakem primeru pa pri uporabi starejših gradiv velja iz previdnosti preveriti, ali ugotovitev še ustreza aktualni zakonodaji varstva osebnih podatkov.