Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Pristojnosti

+ -

Z Zakonom o informacijskem pooblaščencu (ZInfP; Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZustS-A) je bil 31. decembra 2005 ustanovljen samostojen in neodvisen državni organ Informacijski pooblaščenec. Ta pod svojo streho združuje dostop do informacij javnega značaja in varstvo osebnih podatkov. Informacijskega pooblaščenca vodi pooblaščenka Mojca Prelesnik. 


Pristojnosti Informacijskega pooblaščenca na podlagi 2. čl. ZInfP so, da:

  • odloča o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja; v okviru postopka na drugi stopnji je pristojen tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov; 
  • izvršuje inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov oziroma iznos osebnih podatkov iz Republike Slovenije ter opravlja druge naloge, ki jih določajo ti predpisi;
  • odloča o pritožbi posameznika, kadar upravljavec osebnih podatkov ne ugodi zahtevi posameznika glede njegove pravice do seznanitve z zahtevanimi podatki, do izpisov, seznamov, vpogledov, potrdil, informacij, pojasnil, prepisovanja ali kopiranja po določbah zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov;
  • kot prekrškovni organ nadzoruje izvajanje Zakona o informacijskem pooblaščencu, Zakona o dostopu do informacij javnega značaja v okviru pritožbenega postopka in Zakona o varstvu osebnih podatkov (2. čl. ZInfP in 32. čl. ZDIJZ).

Skladno z Zakonom o pacientovih pravicah (ZPacP; Uradni list RS, št. 15/08, 55/17 177/20 in 100/22 – ZNUZSZS) deluje Informacijski pooblaščenec kot pritožbeni, inšpekcijski in prekrškovni organ. Kot pritožbeni organ nastopa na podlagi 10. odst. 41. čl, 5. odst. 42. čl. in 7. odst. 45. čl. ZPacP, kadar izvajalec zdravstvenih storitev krši pravice seznanitve z zdravstveno dokumentacijo pacienta ali umrlega pacienta oziroma z informacijami o zdravstvenem stanju pacienta. 

Informacijski pooblaščenec skladno s 4. in 7. odst. 85. čl. ZPacP izvaja inšpekcijski nadzor in vodi prekrškovne postopke v primeru kršitev:

  • pravice pacienta do zaupnosti osebnih podatkov, 
  • dolžnosti varovanja poklicne skrivnosti, 
  • dolžnosti izvedbe preiskave nedovoljene obdelave osebnih podatkov,
  • določb glede hrambe dokumentacije, nastale v postopku z zahtevo za obravnavo kršitve pacientovih pravic ter
  • določb glede dostopa Komisije RS za varstvo pacientovih pravic do zdravstvene dokumentacije