Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Prekomerna objava osebnih podatkov pri vročanju z javnim naznanilom tudi pri nekaterih drugih organih – centri za socialno delo in Policija

+ -

Informacijski pooblaščenec poziva vse organe, da nemudoma preverijo svoje vročanje dokumentov z javnim naznanilom in poskrbijo, da se na državnem portalu e-Uprava ne objavljajo odločbe in dokumenti, pač pa le sporočilo o vročanju, ki lahko vsebuje le naslovnikovo osebno ime in naslov


Informacijski pooblaščenec (IP) je ugotovil, da Zdravstveni inšpektorat RS ni edini organ, ki je na oglasni deski državnega portala e-Uprava, katere vsebina se sicer dnevno spreminja, prekomerno objavil osebne podatke. Nekateri organi objavljajo celotne dokumente, nekateri pa v obvestilu o neuspeli vročitvi in sporočilu o vročanju z javnim naznanilom navajajo več osebnih podatkov, kot to dopušča 96. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). IP je zato postopek inšpekcijskega nadzora uvedel tudi zoper nekatere centre za socialno delo, ki so objavljali celotne odločbe, pa tudi zoper Policijo, ki je v sporočilih o vročanju navajala tudi EMŠO. Z ugotovljenimi nepravilnostmi je IP že seznanil Upravno inšpekcijo, Skupnost centrov za socialno delo ter Generalno policijsko upravo.

 

Obdelava osebnih podatkov, kamor sodi tudi njihova javna objava, je dopustna samo, če je zanjo izpolnjen kateri od pogojev iz člen 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR). V primeru objave obvestil o neuspeli vročitvi pri vročanju z javnim naznanilom je tako objava osebnih podatkov zakonita le, če organ pri objavi sledi pravilom iz 96. člena ZUP in obenem spoštuje vsa načela iz člena 5 GDPR, predvsem načelo »najmanjšega obsega podatkov«.

 

Organ v primeru neuspele vročitve sicer lahko odredi, da se vse nadaljnje vročitve v postopku opravijo z objavo sporočila o vročanju z javnim naznanilom na enotnem državnem portalu e-Uprava, a na način kot ga določa 3. odst. 96. člena ZUP. Ta pa ne dopušča objave dokumenta, ki ga ni bilo mogoče vročiti (npr. odločbe), pač pa le objavo sporočila o vročanju, v katerem se sme od identifikacijskih podatkov navesti le posameznikovo ime in naslov za vročanje oziroma drugo stalno ali začasno prebivališče. Ne sme se torej navajati nobenih drugih osebnih podatkov, kot je v praksi npr. EMŠO.

 

Za takšno omejitev objave osebnih podatkov se je namreč prizadeval IP, posledično pa je bil ta način sprejet v 3. odst. 96. člena ZUP (UL RS št. 8/2010), po katerem se zaradi varstva osebnih podatkov ter spoštovanja načela najmanjšega obsega podatkov, pri tovrstnem vročanju ne objavlja več celoten dokument, pač pa le še sporočilo o vročanju z bistveno omejenim naborom osebnih podatkov.

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka