Identifikacija protestnikov na podlagi javno dostopnih fotografij
+ -Na Informacijskega pooblaščenca (IP) se je danes obrnilo večje število novinarjev in posameznikov, ki so zasledili objavo ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa v zvezi z identifikacijo udeležencev shodov s pomočjo javno objavljenih fotografij. Policija glede na zelo široka pooblastila, ki ji jih določa že sam Zakon o nalogah in pooblastilih policije lahko uporablja med drugim tudi tehnična sredstva za fotografiranje in te fotografije avtomatizirano obdeluje za namen pregona kaznivih dejanj. Izjave ministra Hojsa kažejo na to, da se posameznike v tem primeru obravnava kot storilce kaznivih dejanj in ne prekrškov. Kot je IP večkrat opozarjal, so zato nejasni in represivni odloki, nejasne opredelitve obsega pooblastil ob preširokem tolmačenju nevarno področje za kršitve in imajo lahko za posledico tudi resno omejevanje pravic z navedbo omejevanja epidemije kot razlogom.
V demokratični družbi je vedno ključno, da se uporabi najmilejša oblika posega v pravice in da policija katerokoli pooblastilo uporabi, le če je nujno in potrebno. Policija ne sme posegati v pravice posameznikov nesorazmerno in nikoli na zalogo brez neke stopnje suma o kršitvi. Vprašanje je torej ali gre v teh primerih za morebiten sum storitve kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje ali za prekomerno uporabo policijskih pooblastil. Policija ob obstoječih odlokih o omejitvi gibanja in morebitni uvedbi aplikacij za sledenje mobilnih telefonov, zato ne sme imeti usmeritev, da so kot potencialni storilci kaznivih dejanj, po potrebi vsi državljani pod stalnim nadzorom.
Policija namreč na podlagi 15. točke drugega odstavka 123. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) vodi evidenco fotografiranih oseb, ki vsebuje sledeče osebne podatke: vzdevek ali lažno ime, fotografija, osebni opis, kraj, čas in razlog fotografiranja, osebno ime osebe, ki je fotografirala. Te podatke lahko policija skladno z določbo 112. člena ZNPPol uporablja in medsebojno primerja za namene odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (kot npr. 177. člen KZ-1 prenašanje nalezljivih bolezni), a le če je to glede na okoliščine nujno in potrebno. Primerjavo fotografije s fotografijami drugih oseb lahko policija izvaja tudi avtomatizirano. Iz izjav ministra Hojsa gre sklepati, da je policija presodila oziroma dobila usmeritve, da vsakršno gibanje posameznika po določeni javni površini, četudi na predpisani razdalji, pomeni sum storitve katerega od kaznivih dejanj v zvezi z zdravjem. To je v demokratični družbi lahko resen razlog za skrb glede posegov v človekove pravice.
V skladu s 114. členom ZNPPol sme policija za spremljanje zakonitosti izvajanja policijskih pooblastil ali pri spremljanju javnih zbiranj za učinkovito zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja, če je glede na okoliščine mogoče pričakovati množične kršitve javnega reda ali kazniva dejanja, uporabljati tehnična sredstva za fotografiranje ter video in avdio snemanje, ki so v uporabi v policiji. Policist mora ob začetku uporabe tehničnih sredstev seznaniti navzoče osebe, da se policijski postopek oziroma javno zbiranje snema. Če okoliščine tega ne dopuščajo, jih mora seznaniti takoj, ko je to mogoče. Iz medijev pa sicer ni bilo razbrati, da bi šlo v zadnjih dneh za množične kršitve javnega reda.
IP je pristojen le za nadzor nad obdelavo osebnih podatkov v evidencah policije iz 123. člena ZNPPol. IP je skladno z letnim programom dela za 2020 zoper Policijo sicer že uvedel postopek inšpekcijskega nadzora, v okviru katerega bo preveril tudi zakonitost pridobivanja in uporabe fotografij posameznikov, tudi v zvezi z uporabo tehnologije avtomatičnega prepoznavanja obrazov. Več informacij o ugotovitvah bomo lahko podali, ko bo postopek zaključen. Na tem mestu pa izpostavljamo, da določbe ZNPPol kakršnokoli obdelavo fotografij posameznikov dopuščajo le v primeru pregona kaznivih dejanj, poleg tega pa terjajo tudi spoštovanje strogega načela sorazmernosti.
IP je torej pristojen zgolj za nadzor nad zakonitostjo obdelave osebnih podatkov v policijskih evidencah, medtem ko vprašanje zakonitosti uporabe policijskih pooblastil in dela policije, presega njegova pooblastila. Posamezniki pa se v primeru suma teh kršitev lahko obrnejo na Varuha človekovih pravic ali vložijo pritožbo v zvezi z delom policije pri ministrstvu za notranje zadeve, imajo pa tudi sodno varstvo. Dogajanje v zadnjih dneh lahko pod drobnogled vzame seveda tudi Varuh človekovih pravic sam, če oceni, da je to ustrezno.
Mojca Prelesnik
Informacijska pooblaščenka